Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

aat, poprvo otkolku da sorabotuvaat.
Tretiot period e dominanten vo razvojot na sistemot na parlamentarnata
demokratija vo Republika Makedonija. Negova glavna karakteristika
e efektivnata fuzija na zakonodavnata i izvr{nata
vlast, koja vodi vo silna pozicija na vladata. Taa pozicija e silna i vo
periodi na kohabitacija. Nasproti ustavnata dominantnata polo`ba
na parlamentot kako pretstavni~ki i zakonodaven organ, vladata e taa
{to, koristej}i go pravoto na zakonodavna inicijativa i discipliniranoto
mnozinstvo, vsu{nost e gospodar na zakonodavniot proces.
II. PODELBA NA VLASTA
Vo ovaa prilika }e se zadr`ime vrz kratok prikaz na ustavnata
postavenost na zakonodavna, izvr{na i sudska vlast vo Republika Makedonija
pri{to nu`no e da potsetime deka taa podelba ne se zasnova
vrz koncepcijata na celosna nezavisnost na trite vlasti. Takvata koncepcija
na celosna nezavisnost bara organite na edna vlast da ne proizleguvaat
(da bidat birani ili postavuvani) od organite na drugite
vlasti, nitu da im odgovaraat na organite na drugite vlasti. Funkconalnata
nezavisnost bara celosna samostojnost vo vr{eweto na dejnostite
od svojot delokrugot na organite na sekoja vlast. Organite na
edna vlast ne smeat da raspolagaat so ustavni prava za me{awe vo delokrugot
na druga vlast. Taka, na primer, organite na edna vlast ne smeat
da imaat pravo na ukinuvawe na aktite na organite na druga vlast ili
pravo na suspenzivno veto sprema niv, ili pravo na davawe na zadol`itelni
upatstva, i sl. Takvata koncepcija na podelba na vlasta ne e vozmo`na
nitu ustavno ni stvarno, tuku samo kako idealen model koj zasega
nikade ne e dosledno sproveden.
Vtoriot model na podelba na vlasta poa|a od dodeluvawe na
osnovnite dr`avni funkcii na razli~ni organi so cel da se spre~i
koncentracija na ovlastuvawa i politi~ka mo} vo ramkite na eden
organ. Odnosite me|u dr`avnite organi vo ovoj koncept se naso~eni
kon ostvaruvawe na sorabotka, usoglasuvawe ili ramnote`a na vlasta
so su{tinskiot beleg vo tie odnosi nitu eden od organite na trite
vlasti da ne raspolaga so ustavni ovlastuvawa, odnosno sredstva koi
im ovozmo`uvaat statusna ili funkcionalna nadmo}nost nad ostanatite
organi. So drugi zborovi, site organi na dr`avanata vlast na~elno
se ramnopravni so cel me|usebno da se kontroliraat na na~in koj ovozmo`uva
celiot sistem na dr`avna vlast da bide ograni~en. Spored toa
vistinskata cel na podelbata na vlasta e ograni~uvawe na vlasta. 378
378
"Doktrinata za podelbata na vlasta nastana vo vremeto koga za kontrola
nad vlasta se borea opredeleni op{testveni grupi (kralot, plemstvoto
i gra|anstvoto), koga ramnote`ata na op{testvenite sili bara{e raspredelba
i ograni~uvawe na vlasta... Monteskie predupreduva{e na "ve~noto isku-
631