Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

`nikot, a so toa da se ovozmo`i uspe{no zavr{uvawe na ste~ajnata postapka
i za{tita na ste~ajnata masa i ste~ajnite doveriteli. Spored
toa, pritvorot vo ste~ajnata postapka ne mo`e da se poistoveti so pritvorot
vo krivi~nopravna smisla, tuku kako merka na prisilba vo funkcija
na obezbeduvawe prisustvo na dol`nikot zaradi pribavuvawe
na potrebni informacii i sorabotka so ste~ajniot sud i drugite ste-
~ajni organi i so ogled na toa {to e predviden so zakon, Sudot oceni
deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite
odredbi na ~l. 108 od Zakonot so ~l. 12 st. 5 od Ustavot.
1.3. PRAVO NA ZA[TITA OD ROPSTVO I OD PRISILNA RABOTA
~l. 11 st. 3
Se zabranuva prisilna rabota.
1. Poimite ropstvo i pot~ineta polo`ba pretstavuvaat trajni
sostojbi koi poedinecot ne mo`e da gi promeni, odnosno da gi ukine.
Za razlika od niv, pod poimot prisilana rabota treba da se podvede
sekoja rabota ili usluga koi se baraat od koe i da e lice pod prisilba
na nekakva kazna ili na koi toa lice ne dalo dobrovolna soglasnost.
2. Vo literaturata so pravo se tvrdi deka prvite rezultati vo
pogled na za{titata na li~nosta na ~ovekot se postignati na podra~jeto
na zabranata na ropstvoto. 85 Dr`avite u~esni~ki na Vienskiot
kongres od 1815, vo na~elo ja osudija trgovijata so "crno robje" od stojali{te
na na~elata na ~ove~nost i op{tiot moral, kako pojava koja ja
poni`uva Evropa. Me|utoa, prviot pove}estran dogovor od ovaa oblast
e donesen duri vo 1841 na konferencijata odr`ana vo London. Spored
ovoj dogovor voeni brodovi na dr`avite-dogovorni~ki bea ovlasteni
da gi pregleduvaat site somnitelni brodovi na dr`avi dogovorni~ki.
So aktot od Kongo od 1885 i so Briselskiot Generalen akt od 1890, zabranata
e pro{irena i na podra~jeto na Kongo, isto~noto krajbre`ie
na Afrika i Indiskiot okean. Dogovorite od 1885 i 1890 bea zameneti
so Konvencijata od Sent @ermen od 1919 vo koja be{e stipulirana
op{ta obvrska za celosno ukinuvawe na site vidovi na ropstvo i
trgovijata so robje.
Najcelosni odredbi za zabrana na ropstvoto se sodr`i vo Konvencijata
za suzbivawe na ropstvoto donesena vo ramkite na Dru{tvoto
na narodite vo 1926. So ovaa Konvencija ne samo {to se popolnuva
prazninata na porane{nite akti, tuku se opfa}aat i novi vidovi
ropstvo. Zna~ajno e i toa deka vo nea posebno se sodr`ani i ograni~uvawa
vo pogled na prisilnata rabota. Na konferencijata na ON od
85
Taka: Avramov, S. Me|unarodno javno pravo, Savremena administracija,
Beograd, 1973, str. 200.
62