Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

ograni~uvawe na pravata na `alitelite. 367
^lenot 18 (zabrana na zloupotreba na vlasta) im zabranuva na
dr`avite da primenuvaat dopu{teni ograni~uvawa za celi koi ne se
predvideni so Konvencijata. Kako i ~l. 14, ~l. 18 mo`e da se povrze
samo so edno od osnovnite prava zagarantirani so Konvencijata. Dr`avata
mo`e da ja povredi ovaa odredba vo vrska so nekoj drug ~len na
Konvencijata iako toj drug ~len sam za sebe ne e poreden. Sudot od
druga strana, ne se vpu{ta vo navodnite povredi na ~l. 18 ako bile povredeni
prava {to ne se predideni vo Konvencijata (Engel i drugi protiv
Holandija). Ponatamu, se dodeka ograni~uvawata predvideni vo
drugite odredbi od Konvencijata se legitimni, Komisijata i Sudot ja
isklu~uvaat primenata na ~l. 18 (Handyside protiv Obedinetoto
Kralstvo) i obratno, ako se utvrdi deka postoi povreda na druga odredba
od Konvencijata koja predviduva ograni~uvawe na soodvetnata sloboda
i pravo, pra{aweto ne se ispituva spored ~l. 18 (Bozano protiv
Francija - 1986). 368
Od navedenoto proizleguva deka edinstvenata funkcija na ~l.
18 na Konvencijata e na dr`avite da ne im se dopu{ti ograni~uvawata
{to se dozvoleni so odredbite na Konvencijata da gi primenuvaat za
poinakvi celi od onie {to se propi{ani so Konvencijata. Ottuka,
proizleguva deka ne e mo`no da se bara za{tita vo ramkite na ~l. 18
dokolku istoremeno ne se raboti za povreda na nekoja druga odredba od
Konvencijata so koja se utvrduva mo`nosta za ograni~uvawe na slobodite
i pravata.
^lenot 18 e povrzan so site ograni~uvawa {to gi predviduva
Konvencijata, {to zna~i ne samo so posebnite, koi se odnesuvaat na
to~no opredeleni slobodi i prava, tuku i na onie {to imaat op{t karakter
kako {to se onie koi se odnesuvaat na voenata i vonrednata sostojba
(~l. 15) i na ograni~uvawata na politi~kite prava na strancite
(~l. 16). Primenata na ~l. 18 vo praktikata e mnogu komplicirana, za-
{to vo sekoj oddelen slu~aj podrazbira to~no utvrduvawe na motivite
poradi koi soodvetnite vlasti prezemaat opredeleni merki na ograni~uvawe
na pravata, kako i da se utvrdi dali tie motivi se vo soglasnost
so celite na ograni~uvaweto {to se imale predvid pri predviduvaweto
na ograni~uvaweto vo soodvetnata odredba na Konvencijata. 369
- Na dr`avite im se dozvoluva da ograni~at golem broj prava i
so ~lenot 15 od Konvencijata. 370 So nego na dr`avite fakti~ki im se
367
Gomein, D. op. cit. str. 63-64.
368
Ibid, str. 65.
369
Izve{taj za kompatibilnosta... str.253-254.
370
Od vleguvaweto vo sila na Konvencijata, pove}e dr`avi potpisni-
~ki (Obedinetoto Kralstvo, Republika Irska, Turcija, Grcija) prijavuvale
otstapuvawata od ~l. 15. Taka, na primer, Grcija prijavila odluka za otstapuvawe
po dr`avniot udar od 1967 godina. Novi ukinuvawa sleduvale i traele se
609