Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

we na mestoto na prestojuvawe (~l. 27), 7 0 pravoto na sopstvenost (~l.
30), 8 0 pravoto na organizirawe na sindikati (~l. 37), kako i 9 0 pravoto
na {trajk (~l. 38).
Vo ~l. 54 st. 2 od Ustavot se pomesteni odredbi i za uslovite i
obemot na ograni~uvaweto na slobodite i pravata na ~ovekot za vreme
na voena (~l. 124 od Ustavot) i vonredna (~l. 125 od Ustavot) sostojba.
Ograni~uvaweto na slobodite i pravata vo takvi sostojbi e restriktivno:
toa e antidiskriminatorsko (~l. 54 st. 3 od Ustavot) i od ograni-
~uvawe isklu~uva izre~no nabroeni prava (~l. 54 st. 4 od Ustavot).
Takvoto ograni~uvawe go vr{i Vladata so uredbi so zakonska sila (~l.
126 od Ustavot).
^lenot 54 od Ustavot na Republika Makedonija mo`e najneposredno
da se dovede vo korelacija so ~l. 15, no i so ~l 17 i 18 od Evropskata
konvencija za ~ovekovite prava. Ovde se raboti za garatirawe na
slobodite i pravata na ~ovekot koi treba nu`no da bide pomesteni vo
neophodni granici {to mora jasno i precizno da bidat utvrdeni taka
{to sekoj }e gi koristi na na~in so koj nema da im na{tetuva na drugite.
Stanuva zbor za zna~aen koncept od jasno i precizno definirawe
na kriteriumite spored koi, sekoe na~elno slobodno dejstvuvawe na
~ovekot {to e {tetno za drugite lu|e i ottamu izleguva od ramkite na
soodvetnata sloboda, mora da bide zabraneto. Toa e nu`en preduslov
koristeweto na slobodata i pravoto od strana na eden poedinec da ne
se pretvori vo nametnuvawe na nesloboda i nepravo za drug. Vo ovaa
smisla e vo pravo Rouls koga veli: "Slobodata mo`e da se ograni~i
samo vo ime na samata sloboda 359 Ili, ograni~uvaweto na slobodata e
opravdano samo koga toa e nu`no za samata sloboda, a spre~uvawe na
nekakva invazija na slobodata koja bi bila u{te polo{a." 360
Vpro~em, ~ovekot mo`e vistinski da bide sloboden samo vo
interakcija so drugite lu|e koi pod ednaki uslovi i na ednakov na~in
u`ivaat ednakvi slobodi i prava. So vakvata koncepcija za slobodite
i pravata na Ustavot na Republika Makedonija nu`no se afirmira poznatata
definicija na poimot na slobodata sodr`an vo ~l. 4 od Deklaracijata
za pravata na ~ovekot i gra|aninot od 1789. 361 Pritoa, treba
da se ima predvid deka spored Ustavot na Republika Makedonija, granicite
na koristeweto na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot
ne proizleguvaat samo od odnosite na ulovenost so ostvaruvaweto na
ednakvite slobodi i prava na drugite ~lenovi na zaednicata, tuku i od
359
Rouls, X. Teorija na pravednosta, Slovo, Skopje, 2002, str. 277.
360
Ibid, str. 244.
361
"Slobodata se sostoi vo mo}ta na ~ovekot da go pravi seto ona {to
ne im na{tetuva na pravata na drugiot. Taka vr{eweto na prirodnite prava
na sekoj ~ovek nema granici osven onie {to im obezbeduvaat na drugite ~lenovi
na op{testvoto da gi u`ivaat ovie isti prava. Ovie granici mo`at da bidat
opredeleni samo so zakon."
604