Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

vna adekvatna za{tita. Su{tinata na garanciite se sostoi vo sozdavawe
sigurnost na ~ovekot i gra|aninot deka ustavno utvrdenite prava i
slobodi nema da mu bidat neosnovano naru{eni ili odzemeni od strana
na vlasta ili od koj i da e drug organ ili poedinecot, a samata za{tita
podrazbira sistem na mehanizmi za spre~uvawe i otstranuvawe na takvite
opasnosti ili realno ostvareni povredi. Taa za{tita se ostvaruva
preku: 1 0 oblici na vnatre{na za{tita i, 2 0 oblici na nadvore{na
za{tita.
1 0 Oblici na vnatre{na za{tita (od aspekt na vnatre{noto
pravo) na osnovnite slobodi i prava: a) redovna sudska za{tita (neposredna
za{tita na site slobodi i prava), b) ustavnosudska za{tita (neposredna
i posredna za{tita na odredeni slobodi i prava), v) za{tita
od strana na Narodniot pravobranitel (preventivna za{tita na slobodite
i pravata povredeni so akti na organite na dr`avnata uprava i
drugi organi i organizacii {to vr{at javni ovlastuvawa) 354 i, g) parlamentarna
za{tita (preventivna za{tita preku Postojanata anketna
komisija kako rabotno telo na Sobranieto za kontrola na slobodite i
pravata).
a) Sudskata za{tita na slobodite i pravata se ostvaruva preku
"redovnite" sudovi kako samostojni i nezavisni organi na dr`avnata
vlast. Ovoj oblik na za{tita ima naj{iroka primena vo praktikata
ottamu {to gi opfa}a site slobodi i prava na gra|anite.
b) Ustavnosudskata za{tita na slobodite i pravata e vo nadle`nost
na Ustavniot sud na Republika Makedonija. Ustavniot sud gi
{titi slobodite i pravata na gra|anite na dva na~ini: ba) posredno -
so ocenuvawe na ustavnosta na zakonite i ustavnosta i zakonitosta na
drugite propisi i op{ti akti (apstrakten spor) i, bb) neposredno -
so poni{tuvawe na kone~en i pravosilen poedine~en akt so koj se povreduvaat:
slobododata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata
na diskriminacija (konkreten spor).
354
Institutot Naroden pravobranitel kako poseben organ za prv pat e
vospostaven vo [vedska vo 1809 godina so naziv ombudsman (zastapnik, pretstavnik),
a potoa e prezemen od drugite skandinavski dr`avi (Finska, 1919,
Danska 1954, Norver{ka, 1962), kako i od SR Germanija, 1947, Nov Zeland,
1962, Velika Britanija, 1967, Gijana, 1966, Mauricius, 1967, vo nekoi provincii
na Kanada, 1967, na Havai, 1968 itn. Osnovnite svojstva na Ombusmanot
se: 1 0 toj e nezaviseni i nepristrasen funkcioner na zakonodavnoto telo, ~ie
postoewe obi~no se predviduva so ustav i koj vr{i nadzro nad upravata, 2 0 toj
e ovlasten da gi ispituva `albite na gra|anite za storena administrativna
nepravda i, 3 0 toj e ovlasten da gi ispituva, kritikuva i obelodenuva, no ne i
da gi poni{tva akciite na upravata. Vidi podrobno: Jovi~i}, M. Ombudsman -
za{titnik zakonitosti i prava gra|anina u skandinavskim i drugim zemjama,
Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 565-577.
592