21.11.2015 Views

Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Sudot na sednicata utvrdi deka so osporeniot ~l. 12 st. 3 od Zakonot<br />

se predviduva izvr{noto re{enie na pazarniot inspektor koe<br />

ne se odnesuva na pari~ni obvrski, inspektorot da mo`e da go izvr{i<br />

i po pat na neposredna prisilba.<br />

So ~l. 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />

organite na upravata ("SV RM," br. 63/1998), se opredeluva deka Republi~kiot<br />

pazaren inspektorat e organ vo sostav na Ministerstvoto za<br />

trgovija.<br />

Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite<br />

od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite<br />

na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata. Toa<br />

zna~i deka so Ustavot i zakonite se opredeluvaat osnovite i granicite<br />

vo koi mo`at da se dvi`at organite na dr`avnata uprava, pri {to<br />

Ustavot propi{uva obemot na ovlastuvawata na dr`avnata uprava da<br />

mo`e da se dimenzionira so zakon. Ottuka, predviduvaweto (vo osporeniot<br />

~l. 12 st. 3 od Zakonot) pazarniot inspektor da ima ovlastuvawe<br />

da go izvr{uva svoeto izvr{no re{enie koe se odnesuva na stoki, i toa<br />

da go vr{i so nesporedna prisilba, ne e vo nesoglasnost so ozna~enata<br />

ustavna odredba (zna~i, zakonodavecot mo`e da propi{e tolkavo ovlastuvawe<br />

za dr`avnata uprava, a pazarnata inspekcija potoa samo izvr-<br />

{uva takvo zakonsko ovlastuvawe).<br />

2. So Re{enie U. br. 220/1998 od 22. 12. 1999, Sudot ne povede<br />

postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 107 st. 1, vo delot "toj e dol`en<br />

da gi iznese site fakti {to mo`at da dovedat do negovo krivi~no<br />

gonewe," na ~l. 108 st. 2 t. 1 i 2 od Zakonot za ste~aj ("SV RM,"<br />

br. 55/ 1997).<br />

Spored navodite vo inicijativata so osporenite odredbi od Zakonot<br />

se iznuduvalo priznanie od dol`nikot vo ste~ajnata postapka so<br />

{to se vr{elo i krivi~no delo tortura predvideno vo ~l. 142 od Krivi~niot<br />

zakonik. Poradi toa podnositelot na inicijativata smeta<br />

deka tie ne bile vo soglasnost so ~l. 12 st. 3 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija, spored koj od liceto povikano, privedeno ili li{eno od<br />

sloboda ne mo`e da se bara izjava, dotolku pove}e {to bil vo pra{awe<br />

dol`nik.<br />

Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 107 od Zakonot za<br />

ste~aj, dol`nikot e dol`en na sudot, na ste~ajniot upravnik, na odborot<br />

na doveritelite i po nalog na sudot, na sobranieto na doveritelite<br />

da im gi dava site potrebni informacii za okolnostite {to se<br />

odnesuvaat na postapkata. Toj e dol`en da gi iznese site fakti {to<br />

mo`at da dovedat do negovo krivi~no gonewe. Me|utoa, faktite {to<br />

dol`nikot gi otkril poradi obvrskata nalo`ena so ovoj ~len ne mo-<br />

`at da se koristat protiv dol`nikot bez negova soglasnost vo sudska,<br />

upravna ili druga postapka povedena protiv nego (st. 1). Dol`nikot e<br />

dol`en da mu pomaga na ste~ajniot upravnik pri ispolnuvaweto na negovite<br />

zada~i (st. 2). Dol`nikot e dol`en, po nalog na sudot, da dava<br />

58

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!