Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Slu~aite vo koi na stranecot nema da mu se dozvoli vleguvawe
vo Republika Makedonija, odnosno nema da mu se izdade viza taksativno
se utvrdeni vo ~l. 17 od Zakonot. Me|utoa, ni vo ovoj ni vo drug
~len od Zakonot ne e izre~no predvideno deka vo ovie slu~ai nadle`niot
organ donesuva soodvetna odluka, odnosno re{enie za zabrana na
vleguvawe ili za odbivawe na baraweto za izdavawe na viza, nitu deka
protiv takvata odluka stranecot da ima pravo na `alba, odnosno mo`e
da bara da se preispituva negoviot slu~aj od strana na vtorostepen, povisok
organ.
Nepredviduvaweto na pravoto na `alba vo ovie slu~ai, spored
misleweto na Sudot, ne zna~i i povreda na ustavnata garancija na ova
pravo, bidej}i subjektot na koj se odnesuvaat odredbite na ~l. 17 i
osporeniot ~l. 19 e stranec koj se u{te ne e vlezen na teritorijata na
Republika Makedonija i ne se nao|a pod nejzina jurisdikcija, a vleguvaweto
na stranci vo Republika Makedonija ne mo`e da se podvede pod
niedna sloboda ili pravo na ~ovekot utvrdeni so Ustavot, za ~ie ostvaruvawe
i za{tita bi mo`elo da se koristi i pravoto na `alba.
Od druga strana, vleguvaweto vo stranska dr`ava kako posebno
~ovekovo pravo, ne e utvrdeno i vo nitu eden me|unaroden dokument za
~ovekovite prava i slobodi, nasproti pravoto na vleguvawe na dr`avjanite
vo sopstvenata dr`ava. Toa zna~i deka re`imot na vleguvaweto
na stranci vo druga dr`ava e pravo na sekoja dr`ava taa slobodno da go
uredi so nacionalnoto zakonodavstvo zavisno od nejzinata politika,
pritoa se razbira po~ituvaj}i gi op{toprifatenite me|unarodni
standardi i principi spored koi e dopu{teno zaradi za{tita na javniot
poredok i bezbednosta na zemjata, na zdravjeto na lu|eto i na drugi
nacionalni vrednosti da ne se dozvoli vleguvawe na stranec na nejzina
teritorija, vo koja funkcija vpro~em se i site nabroeni slu~ai
vo ~l. 17 od Zakonot.
Poradi navedenite pri~ini, a ocenuvaj}i go osporeniot del na
~l. 19 st. 2 od Zakonot vo odnos na ~l. 15, kako i ~l. 8, 29, 51 i 54 od
Ustavot, Sudot utvrdi deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za negovata
soglasnost so ovie ~lenovi od Ustavot.
Pri razgleduvawe na ~l. 30 al. 6 od Zakonot, Sudot izrazi mislewe
deka ureduvawata na pra{awata vo vrska so prestojot na strancite,
isto taka, spa|a vo sferata na vnatre{nite raboti. Poradi toa, i
sekoja dr`ava vo tie ramki, ima potpolno diskreciono pravo da utvrdi
vo koi slu~ai i poradi koi pri~ini na stranecot {to prestojuva na
nejzinata teritorija mo`e da mu go otka`e prestojot.
Ottuka, i razbirlivo e {to pri ureduvaweto na ovie pra{awa
sekoja dr`ava, po pravilo, se rakovodi od potrebata za za{tita na nejzinata
odbrana i bezbednost, za za{tita na ustavniot poredok i javniot
red, na zdravjeto na lu|eto i sl., od koj aspekt, spored misleweto
na Sudot, se osnovani i opravdani i pri~inite utvrdeni vo ~l. 30 od
Zakonot poradi koi na stranecot mo`e da mu se otka`e prestojot vo
567