Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

liti~ko-socijalno krivi~no delo). Stanuva zbor za takvo krivi~no
delo {to e naso~eno protiv celokupnoto op{testveno ureduvawe na
nekoja zemja (protiv osnovnite temeli na organizacijata na op{testvoto)
za koe treba sekoga{ da postoi mo`nost za ekstradicija. Ovaa
nasoka ja sledi i Evropskata konvencija za spre~uvawe na terorizmot
od 1977 godina koja vo ~l. 1 naveduva redica krivi~ni dela koi vo pogled
na ekstradicijata nema da se smetaat za politi~ki delikt nitu
kako delo povrzano so nego.
Natamo{no ograni~uvawe na zabranata na predavawe na politi~ki
delinkventi pretstavuvaat slu~aite na me|unarodni krivi~ni
dela za koi se smeta deka gi napa|aat dobrata koi se zaedni~ki za celokupnata
me|unarodna zaednica i koi se inkriminirani vo oddelni pove}estrani
konvencii (na primer, zlostorstva protiv mirot i ~ove{tvoto,
voeni zlostorstva, genocid, uni{tuvawe na istoriski i kulturni
spomenici i dr.). Nekoi konvencii predviduvaat obvrska za ekstradicija
na takvi dela, ograni~uvaj}i im ja mo`nosta da se povikuvaat na
politi~kiot karakter (primer, Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe
na genocid od 1948, Konvencijata za kaznuvawe i spre~uvawe na
zlostorstvata na aparhejdot od 1973 godina). I @enevskite konvencii
za voenoto pravo od 1949 godina go vospostavuvaat na~eloto aut dedere,
aut punire (ili se predava ili se kaznuva) za voeni zlostorstva, odnosno
opredeluvaat deka za niv mo`e da se odobri ekstradicija. Toa go podr-
`uva i rezolucijata na IV sekcija na X Me|unaroden kongres za krivi~no
pravo. 348 Stavot za ekstradicija na storitelite na ovie zlostorstva,
nezavisno od politi~kite motivi, e sodr`an i vo Konvencijata za
nezastarivost na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto
kako i za ekstradicija na nivnite izvr{iteli, usvoena od generalnoto
sobranie na ON vo 1968 godina. Dr`avite potpisni~ki se obvrzani
da gi primenat site vnatre{ni merki nu`ni za odobrenie, soglasno
so me|unarodnoto pravo za ekstradicija na storitelite na ovie
dela. Odredbi za nepriznavawe na politi~kiot karakter na oddelni
me|unarodni dela sre}avame i vo drugi konvencii (Konvencijata za
kaznuvawe na falsifikuvaweto pari od 1920 godina gi smeta ovie dela
nare~eni i relativni politi~ki delikti, so toa da ne se raboti za najte{ki
zalostori od stojali{te na moralot i op{toto pravo, kako {to se ubistva,
telesni povredi i obid na ovie dela, napad vrz imotot so predizvikuvawe
po`ar, poplava kako i te{ka kra`ba, imeno takvi dela koi se izvr{eni so
upotreba na sila ili so oru`je vo raka" (~l. 2). "[to se odnesuva do delata
izvr{eni vo tekot na bunt ili gra|anska vojna, od ednata ili drugata strana
anga`irana vo borbata i za sopstvenite interesi, tie }e mo`at da bidat
predmet na ekstradicija ako pretstavuvaat odiozni dela na varvarstvo i vandalizam,
koi se zabraneti so voenite obi~ai me|utoa, samo po zavr{uvaweto na
buntot ili na gra|anskata vojna" (~l. 3).
348
Krapac, D. Medjunarodna krivi~nopravna pomo}, str. 43-44.
556