Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Spored ova gledi{te, vo sekoj konkreten slu~aj treba da se ispituva
koe delo prete`nuva. Ako prete`niot karakter e na politi~kiot delikt
(ako vo krivi~noto delo dominiraat obele`ja od politi~ka priroda),
toga{ ne se vr{i predavawe. Vo sprotiven slu~aj mo`e da dojde
do predavawe.
Me|unarodnata praktika zastana na stojali{te deka kompleksnite
krivi~ni dela treba da se tretiraat kako politi~ki krivi~ni
dela, a vo brojnite bilateralni me|unarodni dogovori za ekstradicija
~esto e vklu~en i tn. atentatorski princip (atentatorskata klauzula).
341 Atentatorskiot princip ili klauzula prestavuva eden od na~inite
da se ograni~i poimot na politi~koto krivi~no delo i zabranata
za ekstradicija na delata na terorizam. 342 Principov me|utoa ima i
brojni nedostatoci poradi koi e izlo`en na opravdani kritiki. 343
sredstva za postignuvawe na politi~kata cel ne smeeat da bidat nesrazmerni
so povredata na napadnatoto dobro.
341
Atentatorska klauzula (poznata i kako Belgiski princip) za prv
pat e vnesena vo francusko-belgiskiot dogovor za ekstradicija od 1856 godina
i novelata na belgiskiot zakon za ekstradicija od istata godina, po obidot na
atentatot vrz Napoleon III od 1854 godina, od strana na dvajca francuzi od
koi edniot uspeal da pobegne vo Belgija. Nejzinata su{tina e povrzana so
potrebata da se vospostavat slu~ai na krivi~ni dela (inkriminacii so koi se
{titat posebni, to~no opredeleni pravni dobra) koi ne mo`at da se okvalifikuvaat
kako politi~ki delikt. Takov e slu~ajot na primer, so ubistvo
ili obidot za ubistvo na {efot na dr`avata ili na ~len na negovoto semejstvo
koj se izzema od krugot na zabranata za predavawe na politi~ki delinkventi.
Me|utoa, vo mnogu slu~ai pod ova pravilo potpa|aat i potpretsedatelot,
guvernerot kako i drugi dr`avni funkcioneri. Tupurkovki, V. Razlikata
pome|u ~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~nio dela pri ekstradicijata,
Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974, str. 613.
342
Teroristi~kite akti koi vo poslednite decenii se karakteriziraat
so izrazena bezobyirnost, doveduvaat vo opasnost {irok krug na gra|ani i
imaat za cel ostvaruvawe na teror, ne se smetaat za politi~ki krivi~ni dela
spored mnogu pove}estrani konvencii od razni oblasti. Me|u niv poop{to zana~ewe
ima Evropskata konvencija za suzbivawe na terorizmot na Sovetot na
Evropa.
343
"So pravo se smeta deka ako se dozvoli ekstradicija na lice {to
posegnalo vrz `ivotot na {ef na dr`avata, atentatorskiot princip go ignorira
faktot deka takvoto delo bezdrugo e od politi~ka priroda. Ova pravilo
se kritikuva i poradi svojata tesnina, {to ne izgleda logi~no, a se sostoi vo
toa {to dozvoluva ekstradicija za delo protiv {ef na dr`ava, no ne i protiv
poniski funkcioneri. Od druga strana, isto taka, se smeta deka atentatorskiot
princip e preterano {irok vo smisla {to go negira pravoto na azil duri i
toga{ koga krivi~noto delo bilo storeno vo ek na revolucija ili gra|anska
vojna, ili pak koga ubistvoto na {efot na dr`avata e edinstven na~in da se
554