Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

pi~en primer za vakvi dela se predavstvoto i {piona`ata. Site avtori
se soglasuvaat deka takvite dela ne doa|aat predvid za ekstradicija.
b) Relativnite (nepravi ili me{oviti) politi~ki krivi~ni
dela se delat na kompleksni i koneksni.
- Kompleksni politi~ki krivi~ni dela pretstavuvaat poslo-
`en problem od ~istite politi~ki krivi~ni dela. Su{tinata na problemot
e vo toa {to kaj nekoi dela pokraj politi~kiot motiv (element
od subjektivna priroda) postojat i drugi elementi (od objektivna priroda)
koi se sostojat vo napad, odnosno zagrozuvawe na privatnoto pravno
za{titeno dobro. Ovoj vtor element se projavuva kako obi~en
(op{t) kriminal. Nakratko, kompleksnite krivi~ni krivi~ni dela se
definiraat kako dela so koi se napa|a izvesno pravno dobro (obi~ni
krivi~ni dela), no koi se prezemeni od politi~ki motivi (naso~eni
protiv nekoe politi~ko dobro). Kako tipi~en primer za vakvo delo se
naveduva ubistvoto na pretsedatel na dr`avata, odnosno na ~len na
pretstavni~ko telo od politi~ki pobudi (na primer: so namera za podrivawe
na vlasta). Napadot vrz pretsedatelot i pretstavnicite na vlasta
od politi~ki pobudi e politi~ko krivi~no delo, a li{uvaweto od
`ivot na nekoe lice e obi~no ubistvo.
Vo pravnata teorija dolgo vreme bea podeleni mislewata za
primenata na ekstradicijata za ova krivi~no delo. Za privrzanicite
na objektivnata teorija (politi~ki krivi~ni dela se onie dela {to
se naso~eni protiv organiziraweto i funkcioniraweto na opredelena
dr`ava: re{ava~ka e prirodata na tie dela), ovie dela sekoga{ doa|aat
predvid za ekstradicija, za{to objektot e toj koj gi razlikuva politi-
~kite od drugite dela, a ovde vo prv red se raboti za povreda na dobro
koe sekoga{ e za{titeno vo site pravni sistemi. Me|utoa, za privrzanicite
na subjektivnite teorii (politi~ko e sekoe delo {to e storeno
od politi~ki pobudi: re{ava~ki e motivot na storitelot), ni kompleksnite
krivi~ni dela nikoga{ ne mo`at da se zemat predvid za
ekstradicija. Ottamu se pravi obid da se najde prifatlivo kompromisno
re{enie vo principot na dopolnitelniot element, odnosno vo tn.
sistem na prete`nost (predominacija) 340 kaj ovie krivi~ni dela.
nici vo posebna glava so soodveten naziv. Taka i vo na{iot KZ, Glava XXVIII
- Krivi~ni dela protiv dr`avata.
340
Ovoj princip e poznat i kako {vajcarska teorija na prete`nost
(predominacija) za{to za prv pat be{e vnesena vo nejziniot zakon za ekstradicija
od 1892 godina. Spored nea za edno delo da se smeta za politi~ko potrebno
e da se ispolnat tri uslovi: 1 0 deloto da e storeno od ~isto politi~ki motivi,
2 0 da postoi neposredna vrska me|u deloto i celta na nekoe politi~ko
dvi`ewe za da se izvr{i promena na op{testveno politi~koto ureduvawe vo
nekoja zemja, i 3 0 politi~kiot element da prete`nuva nad obi~niot kriminal.
Taa prete`nost se ocenuva spored odnosot na celta i sredstvata na izvr{enoto
delo. Imeno, za da se raboti za politi~ko krivi~no delo, upotrebenite
553