Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

lo`ba na licata bez dr`avjanstvo. 338
3 0 Zabrana na ekstradicija poradi storeno politi~ko krivi~no
delo. Ekstradicijata se sostoi vo toa {to dr`avata na ~ija teritorija
se nao|a storitelot na krivi~noto delo (zamolena dr`ava),
vr{i negovo predavawe, poradi sudewe ili izvr{uvawe na krivi~na
sankcija, na dr`avata koja toa go bara (dr`ava molitel), ako postojat
neophodnite uslovi predvideni so dogovor ili so zakon. Osnovot na
ekstradicijata se nao|a vo zaemnata korist na dr`avite da se kazni
storitelot na krivi~noto delo od strana na dr`avata kade {to deloto
e izvr{eno (da go ostvari svoeto pravo na kaznuvawe sprema lica koi
ne se nao|aat na nejzina teritorija). So ekstrdicijata, vsu{nost, dr`avata
se otka`uva od sopstvenata represivna vlast vo interes na efektuirawe
na represivnata vlast na dr`avata koja bara ekstradicija.
Kako pravni ograni~uvawa na ekstradicijata Konvencijata za
ekstracicija na Sovetot na Evropa gi vostanovuva dr`avjanstvoto na
zamolenata dr`ava, na~eloto na prostorno va`ewe na krivi~niot zakonik
(~l. 7), vidot na krivi~noto delo (politi~ki i voeni krivi~ni
dela (~l. 3 i 4), i opredeleni procesni pre~ki kako {to se: ne bis in
idem (~l. 9), litispendencija (~l. 8) i zastaruvawe na goneweto ili
izvr{uvaweto na kaznata (~l. 11).
Poimot na politi~kite krivi~ni dela e dosta kontroverzen i
ottamu sekoja dr`ava pretpazlivo i samostojno go opredeluva. Vo teorijata
pak, tie voobi~aeno se odreduvat kako dela izvr{eni od politi~ki
motivi naso~eni protiv op{testveno-politi~koto i dr`avnoto
ureduvawe na opredelena dr`ava i vo osnova se pravi razlika me|u ~isti
politi~ki krivi~ni dela i tn. relativni krivi~ni dela.
a) ^istite (pravi ili apsolutni) politi~ki krivi~ni dela
se onie kaj koi objekt na dejstvieto e dr`avata i instituciite na politi~kiot
sistem, a objektot na za{tita isklu~ivo nekoe politi~ko
dobro (oblikot na vlasta, osnovite na dr`avnoto i op{testvenoto ureduvawe,
suverenitetot, nezavisnosta, teritorijalniot integritet i bezbednosta
na dr`avata) {to po site svoi obele`ja imaat takva priroda
i so niv istovremeno ne se povreduva ili zagrozuva privatnoto dobro
ili pravo. 339 Tie se pojavuvaat samo kako politi~ki krivi~ni dela. Ti-
338
Sodr`inata na Konvencijata vo pogled na li~niot status na licata
bez dr`avjanstrvo i nivnata pravna polo`ba, vo na~elo, mutatis mutandis, e
identi~na so sodr`inata na Konvencijata za begalcite. Liceto bez dr`avjanstvo
ne mo`e da se protera od zemjata vo koja pretstojuva, osven vo slu~aj
koga toa go nalagaat pri~ini na dr`avnata bezbednost ili javniot red. Za
eliminirawe na apatridite kako pojava, dr`avite dogovorni~ki se obvrzaa
deka, vo granicite na mo`noto, }e ja olesnat asimilacijata i naturalizacijata
na licata bez dr`avjanstvo, deka }e go zabrzaat procesot na naturalizacija
i }e gi smalat taksite i tro{ocite na taa postapka.
339
^istite politi~ki krivi~ni dela se vnesuvaat vo krivi~nite zako-
552