Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

nejzinata teritorija.
Vo krivi~nopravnata teorija se uka`uva deka vo inetres na
obezbeduvaweto na javniot poredok, dr`avnite granici ne treba da
pretstavuvaat pre~ka za kaznuvawe na storitelite na krivi~ni dela.
Ottamu, nitu azilot ne treba da pretstavuva sredstvo so koe se ograni-
~uva primenata na krivi~niot zakonik. Toa se odnesuva na slu~aite za
izvr{uvawe na pote{ki krivi~ni dela od op{t vid. Pravoto na azil,
isto taka, ne mo`e da se odnesuva nitu na licata za koi postoi osnovano
somnevawe deka izvr{iile zlostorstvo protiv mirot, voeno zlostorstvo
ili zlostorstvo protiv ~ove~nosta vo smisla na me|unarodnite
dokumenti koi gi definiraat ovie povedenija. 333 Ottamu, ona na {to
denes pravoto na azil e reducirano se odnesuva samo za storiteli na
politi~ki krivi~ni dela i na begalci koi od politi~ki pri~ini ja
napu{tile svojata ili teritorijata na druga dr`ava.
Vo pogled na licata koi u`ivaat pravo na azil ne mo`e da se
vr{i ekstradicija. Azilot, vsu{nost, i se dava za dela za koi ne se
vr{i ekstradicija. Ottamu {to vo ~l. 29 od Ustavot e zagarantirano
pravoto na azil na stranski dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo, vo ~l.
423 st. 2 ZKP e predvideno deka ministerot za pravda nema da dozvoli
ekstradicija na stranec koj vo Republika Makedonija u`iva pravo na
azil. Pravoto na azil se sostoi vo nepre~eno prestojuvawe na liceto
na koe toa pravo mu e priznaeno na teritorijata na Republika Makedonija
bez mo`nost za proteruvawe ili predavawe na stranska dr`ava i
bez mo`nost za sudewe pred doma{nite sudovi za storeno delo.
Pravoto na azil, me|utoa treba da se razlikuva od nepredavaweto
na storiteli na krivi~ni dela. Po pravilo, vo slu~aj na nepredavawe
na storitel na krivi~no delo (odbivawe na ekstradicijata) zamolenata
dr`ava sama go zema na odgovornost takvoto lice i go kaznuva
spored svoite zakoni. Sprotivno na toa, kaj pravoto na azil, liceto na
koe edna dr`ava mu uka`uva takva za{tita, ne samo {to ne se kaznuva
za delata za koe mu se dava pravo na azil, tuku u`iva posebna privilegija
na lice koe e pod za{tita na dr`avata vo koja u`iva pravo na
azil. [to se odnesuva do pra{aweto za odnosot na ekstradicijata i
azilot pri odlu~uvaweto za toa dali na nekoe lice koe go bara opredelena
dr`ava }e mu se odobri azil ili }e bide ekstradirano, preovladuva
stojali{teto 334 deka tuka vo prv red se raboti za politi~ko pra{awe
za koi va`at opredeleni pravni ramki koi se nao|aat vo brojni
propisi na me|unarodnoto pravo, 335 i propisite na vnatre{noto pravo
333
Vakviot stav e vnesen vo Deklaracijata za teritorijalniot azil,
usvoena od Generalnoto sobranie na ON vo 1967 godina.
334
Taka: Krapac, D. Me|unarona krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb,
1987, str. 31.
335
Me|u brojnite propisi na me|unarodnoto pravo koi se odnesuvaat
na statusot na azilantite vleguvaat propisite za begalci i apatridi (apoli-
549