Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

tavuvaat tie dokumenti za oddelnite dr`avi pretstavuvaat osnova za
usvojuvawe na pozitivnopravni re{enija za ureduvawe na pravniot
re`im na strancite.
Za pravnata polo`ba na strancite vo Evropa od posebno zna~awe
e Spogodbata za Evropskata Unija od Mastriht na dvanaesette dra-
`vi ~lenki na Evropskata zaednica od 1992 godina. Vo ovoj dokument
posebna novina pretstavuva silno izrazenata tendencija na celosno
pribli`uvawe i izedna~uvawe na pravnata polo`ba na doma{nite
dr`avjani so strancite koi se dr`avjani na nekoja od ~lenkite na Unijata.
Vo vrska so toa se zboruva za nova kategorija na "gra|anin na
Evropa" koj se stava nad "gra|aninot na dr`avata, ottamu {to za Evropskata
zaednica se veli deka ima svoi dr`avjani. Imeno ~l. 8 na Dogovorot
za Evropskata zaednica proglasuva deka sekoe lice koe ima dr`avjanstvo
na nekoja dr`ava, ednovremeno e i dr`avajanin na Unijata.
3. Vo ramkite na odredbata od navedeniot ~len Ustavot, vsu{-
nost, gi pomestuvaat slednive prava na strancite: 1 0 slobodi i prava
garantirani so ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni
dogovori, 2 pravo na azil, i 3 0 zabrana na ekstradicija poradi storeno
politi~ko krivi~no delo.
1 0 Slobodi i prava garantirani so ustavot, pod uslovi utvrdeni
so zakon i me|unarodni dogovori. So posebni zakoni se ureduvaat
pravata koi na teritorijata na Republika Makedonija im se priznavaat
na strancite. Taka, na primer, spored Zakonot za zdravastvena za-
{tita ili Zakonot za rabotnite odnosi se utvrduvaat uslovite pod koi
strancite u`ivaat zdravstvena za{tita ili pod koi mo`at da rabotat
vo Republika Makedonija. Strancite mo`at da u`ivaat i drugi prava
utvrdeni so zakon i me|unaroden dogovor. So Zakonot za dvi`ewe i
prestoj na strancite, pak, podrobno se ureduvaat uslovite za prestojuvawe
na strancite vo Republika Makedonija.
Osnovno na~elo, me|utoa, e dodeka stranec prestojuva vo nekoja
dr`ava, vklu~itelno i vo na{ata, vo dene{ni uslovi toj ima celosna
za{tita i re~isi se izedna~uva so doma{noto naselenie. Pritoa, edna
moderna dr`ava osobeno mora da ja obezbedi ramnopravnosta na stranecot
so doma{nite gra|ani pred sudovite i drugite dr`avni organi.
2 0 Pravo na azil. Pod azil se podrazbira pravo na storitelot
na krivi~no delo ili na liceto na koe mu se zakanuva opasnost od gonewe
zaradi izvesna dejnost {to ja vr{i, so zasolnuvawe na izvesni
mesta da ja u`iva za{titata na onoj na koj toa mesto mu pripa|a. 332 Pod
azil, vsu{nost, se podrazbira za{titata koja dr`avata mu ja dava na
poedinecot koe od nekoja od navedenite pri~ini bara zasolni{te na
332
Tahovi}, J. op. cit. str. 163. Vidi i Ibrahimpa{i}, Besim, Ekstradicija i
pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str. 81-85, Avramov,
S. Me|unarodno javno pravo, Savremena administracija, Beograd, 1973, str.
204-205 i Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 119.
548