Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

VII. PRAVA NA STRANCITE
~l. 29
Strancite vo Republika Makedonija u`ivaat slobodi i prava
garantirani so ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni
dogovori.
Republikata im garantira pravo na azil na strancite i na licata
bez dr`avjanstvo, progoneti zaradi demokratsko uveruvawe i dejstvuvawe.
Ekstradicija na stranec mo`e da bide izvr{ena samo vrz osnova
na ratifikuvan me|unaroden dogovor i vrz na~eloto na reciprocitet.
Stranec ne mo`e da bide ekstradiran zaradi politi~ko krivi~no
delo. Dejstvijata na terorizam ne se smetaat za politi~ki krivi~ni
dela.
1. Poimot stranec mo`e da se odredi na dva na~ini: spored pozitivna
definicija - stranec e sekoe lice so stransko dr`avjanstvo ili
lice bez dr`avjanstvo (apatrid, apolit), a spored negativna definicija
- stranec e sekoe lice koe nema doma{no dr`avjanstvo.
Polo`bata na strancite e specifi~na. Od nivnata nekoga{
osobeno te{ka polo`ba (vo anti~kite dr`avi i vo Rimskoto Carstvo),
331 koga na strancite se gledalo kako na neprijateli (hosties) i koga
strancite kako lu|e bea napolno obespraveni i vo odnos na doma{nite
dr`avjani bile tretirani kako robovi i podanici, do odredeno podobruvawe
na nivnata polo`ba treba{e da pomine zna~aen period. Golem
~ekor vo taa nasoka pretstavuva Francuskata revolucija od 1789 godina
koga e proklamirano na~eloto na ednakvost na site lu|e.
2. So pravata na strancite se zanimavaat brojni me|unarodni
dokumenti. Me|u niv sekako deka se najzna~ajni: Univerzalnata deklaracija
za pravata na ~ovekot od 1948, Konvencija za pravnata polo-
`ba na licata bez dr`avjanstvo od 1960 i Deklaracijata za teritorijalniot
azil od 1967. Celta na ovie me|unarodni konvencii vo prv
red e podobruvawe na polo`bata na strancite so nejzino pribli`uvawe
kon statusot na doma{niot dr`avjanin. Standardite {to gi vospos-
331
Vo rimskoto pravo se pravela ostra razlika me|u rimskiot gra|anin
(civis Romanus) koj u`ival status civitatis i stranecot (peregrinus) koj na~elno
bil bespraven. Peregrinite nemale pravo da se natprevaruvaat za izbor
vo magistraturite (ius honorum), nitu pravo na glas vo narodnite sobranija
(ius suffragi). Osven {to bile li{eni od politi~kite prava, tie ne mo`ele da
slu`at vo legiite, nemale pravo da nasleduvaat rimski gra|anin nitu da go
imenuvaat za svoj naslednik, nemale pravo na sklu~uvawe na zakonski brak
(ius connubii), nemale pravo za sklu~uvawe na pravni raboti vo formite na civilnoto
pravo (ius commercii).
547