21.11.2015 Views

Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Vo delot na Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija,<br />

koj gi opredeluva celite na Ustavot, vo pogled na nacionalnostite ja<br />

utvrduva celta "da se garantiraat ~ovekovite prava, gra|anskite slobodi<br />

i nacionalnata ramnopravnost" {to e osnova za odredbite od<br />

Ustavot {to se odnesuvaat na nacionalnostite.<br />

Spored ~l. 48 od Ustavot na Republika Makedonija pripadnicite<br />

na nacionalnostite imaat pravo slobodno da go izrazuvaat, neguvaat<br />

i razvivaat svojot identitet i nacionalnite osobenosti, a vo st. 2 na<br />

ovoj ~len e predvideno deka Republikata im ja garantira za{titata na<br />

etni~kiot, kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na nacionalnostite.<br />

Od ozna~enata ustavna odredba nesomneno proizleguva deka<br />

Ustavot istovremeno utvrduva prava na pripadnicite na nacionalnostite<br />

i obvrska na Republikata da ja garantira za{titata na tie prava.<br />

Spored misleweto na Sudot ustavnata garancija za slobodata na<br />

izrauzuvawe, neguvawe i razvivawe na identitetot i nacionalnite<br />

osobenosti na pripadnicite na nacionalnostite zafa}a pove}e segmenti<br />

od `iveeweto na gra|aninot i ne mo`at da se uslovat ili ograni-<br />

~at so brojnosta ili mnozinstvoto na nacionalnosta na opredeleno<br />

podra~je, odnosno mesto na `iveewe (lokalno nivo). Neguvaweto i razvivaweto<br />

na identitetot i nacionalnite osobenosti, pokraj toa {to<br />

se ostvaruva vo krugot na semejstvoto, se ostvaruva i preku razli~ni<br />

oblici na deluvawe i aktivnosti na pripadnicite na nacionalnostite.<br />

Nesomneno kako eden od oblicite preku koi se ostvaruva ovaa cel,<br />

pokraj navedenite vo ozna~enata ustavna odredba pravo na pripadnicite<br />

na nacionalnostite na nastava na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto<br />

obrazovanie, pravo da osnovaat kulturni i umetni~ki institucii,<br />

nau~ni i drugi zdru`enija zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe<br />

na svojot identitet pretstavuvaat i radio i televiziski emisii na<br />

jazicite na pripadnicite na nacionalnostie i ova pravo, ne zna~i vospostavuvawe<br />

i voveduvawe pove}ejazi~nost vo Republikata.<br />

Od druga strana, Republikata ima ustavna obvrska da ja garantira<br />

za{titata na etni~kiot, kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet<br />

na pripadnicite na nacionalnostite, a {to taa go ostvaruva normativno,<br />

funkcionalno, organizaciono i finansiski odnosno obvrska<br />

e na dr`avata normativno da sozdade osnovi i uslovi za ostvaruvawe<br />

na ova pravo. Vo ovaa smisla e i normativnoto ureduvawe so Zakonot<br />

deka radiodifuznite organizacii dejnosta ja vr{at vrz osnova na programa<br />

(odredbite za radiodifuznite programi se pomesteni vo posebna<br />

glava od Zakonot). Posebno so Zakonot e opredelena i sodr`inata na<br />

programite. Taka, spored ~l. 31 od Zakonot radiodifuznite organizacii<br />

dejnosta ja vr{at vrz osnova na programa. Spored st. 2 na ovoj ~len,<br />

programata sodr`i informativni, nau~no-obrazovni, kulturni, sportski,<br />

stopanski i drugi sodr`ini od interes za `ivotot i rabotata na<br />

gra|anite i preku niv se obezbeduva, osobeno, me|u drugoto, neguvawe i<br />

541

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!