Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

zakonot, odnosno deka negovite odredbi treba da se posmatraat samo
apstraktno, odnosno nadvor od kakvi i da e op{testveni odnosi, vrednosti
i interesi {to so nego se za{tituvaat.
Stavot "osporeniot ~len 8 stav 2 od Zakonot ne ureduva odnosi,
tuku samo pojasnuva {to se podrazbira pod poimot iselenik," bezmalku
e ~uden i od drug aspekt. Ako Sudot makar i malku dr`el do toa {to go
tvrdi, moral da vodi smetka deka na sekoj razumen ~ovek }e mu ostane
nejasno zo{to toj ist Sud, vo prethodnite pet pasusi od Re{enieto
(iako neuspe{no) se trudi da razjasni nekoi odnosi koga takvi odnosi
voop{to ne se sozdavale so "klu~niot kriterium nekoe lice da se
smeta za iselenik." A ova ve}e ne e kontradiktornost, tuku konfuzija.
Moj kone~en stav e deka, ako ni{to drugo, i samo poradi nejasnosta
na osporeniot poim "mati~na zemja" koj, vo nedostig na oficielno
pravno tolkuvawe i kriteriumi pomesteni vo samiot Zakon, sekoj
go interpretira na svoj na~in, Ustavniot sud imal osnova da povede postapka
i vo osporeniot del "osven vo mati~nata zemja" da ja poni{ti
odredbata od ~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvo. Toa osobeno
ottamu {to so takva odluka na Ustavniot sud osporenata odredbata od
~l. 8 st. 2 od Zakonot }e ja dovede{e vo soglasnost so temelnite vrednosti
na ustavniot poredok. Vpro~em, ne e zaludno re~eno: "Legis
rieicit superflua, pagnantia, incongrua" ("Zakonot go otfrla seto ona {to
e odvi{no, kontradiktorno i neskladno").
12. 12. 2004 godina Sudija
Skopje
na Ustavniot sud na Republika Makednija,
Prof. d-r Zoran Sulejmanov
VI. SLOBODI I PRAVA NA PRIPADNICITE NA
MALCINSKITE ZAEDNICI
1. Poimot nacionalnosti vo Ustavot ne e opredelen (definiran).
Toj se sre}ava{e vo nekoi od porane{nite ustavni tekstovi na
Republika Makedonija, kako i vo Ustavot od 1991 godina sî do negovite
izmeni so amandamanite od 2001 godina. Taka za nivnoto ozna~uvawe vo
Ustav na NRM od 1946 se upotrebuvaa terminite - nacionalni malcinstva,
vo Ustavot na SRM od 1963 - narodnosti-nacionalni malcinstva,
vo Ustavot na SRM od 1974 - narodnosti i etni~ki grupi, a vo Ustavot
od 1991 - nacionalnosti. So donesuvawe na amandmanite od 2001 godina,
vo upotreba e terminot zaednici. Fakt e me|utoa deka poradi nivnata
dolgogodi{na upotreba, ne samo vo obi~niot govor, tuku i vo ustavnopravnata
literatura i denes sî u{te se sre}avaat, odnosno se koristat
site poimi.
514