Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

49 od Ustavot, naprosto ne e vo negov kontekst i nema nikakva relacija
vrz osnova na koja {to nie bi mo`ele da tvrdime deka Zakonot za dr`avjanstvoto
e dol`en na iselenicite od Makedonija da im obezbedi
pravo na dr`avjanstvo bez kakvi bilo uslovi. Pravo na zakonodavecot
e da gi utvrduva uslovite za steknuvawe na dr`avjanstvoto i vo toj
kontekst mislime deka ne mo`e da se postavuva pra{aweto za soglasnosta
na ovoj del od ~l. 8 so ~l 49 od Ustavot. Istoto obrazlo`enie se
odnesuva i na celinata od stavot 2 na ~l. 8." Vo stenografskite bele-
{ki mo`e da se najde i slednovo: "Jas go delam iznesenoto vo referatot
deka ~l. 49 od Ustavot se odnesuva na sosema druga problematika.
Negri`ata na dr`avata za iselenicite vo drugite dr`avi e sosema
druga materija."
Takviot stav Ustavniot sud go preto~i i vo obrazlo`enieto na
navedenoto re{enie U. br. 88/2004 godina od 7. 12. 2005 godina. Imeno,
vo toa re{enie, vo pogled na opravduvaweto na ustavnosta na osporeniot
~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto, se veli: "Pra{awe, spored
toa, e dali ~len 49 od Ustavot, koj nesomneno operira so "iselenici od
Makedonija" mo`e da bide osnov i obvrska za zakonodavecot ovaa kategorija
lica zadol`itelno da gi tretira kako lica so apsolutno pravo
na dr`avjanstvo, ili pak, ~lenot 49, i upotrebata na poimite vo nego,
treba da se ograni~i na funkcijata na toj ~len, koja voop{to ne se zanimava
so pra{aweto na steknuvawe dr`avjanstvo na Republika Makedonija
od kogo bilo. Imaj}i ja predvid ovaa ustavna odredba, Sudot
oceni deka kontekstot na ~len 49 od Ustavot e kulturolo{ki, a ne
statusen, i ne vospostavuva subjektivni prava, tuku javni, dr`avni
obvrski koi Republika Makedonija bi trebalo da gi ostvaruva vo ramkite
na me|unarodnite odnosi. Ottuka, i ako se prifati terminot od
~len 49 "iselenici od Makedonija" kako iselenici po rod, toa voop-
{to ne sozdava obvrska za Zakonot predviden vo ~len 4 od Ustavot da
dodeluva dr`avjanstvo na ovie lica na avtomatski na~in, odnosno, so
drugi zborovi, ~len 49 od Ustavot ne sodr`i pravo na dr`avjanstvo.
Poradi toa, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za
soglasnosta na ~len 8 od Zakonot so ~len 49 od Ustavot."
Vakviot razli~en stav na Ustavniot sud za ista materija mo`ebi
bi mo`el eventualno da se razbere (no nikako i da se opravda) so
zaboravnost ili previd na Sudot, zaradi vremenskata distanca vo koi
bile re{avani dva predmeti. Me|utoa, vo uslovi koga i dvata predmeti
se re{avaat istovremeno i toa na isti sednici i za niv istovremeno se
donesuvaat re{enija i se obnaroduvat pred javnosta vo ist broj na
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," ne gledam ama ba{ nikakva
smisla ustavnosta na eden ist ~len od zakon da se opravduva so
dve celosno protivre~ni tolkuvawa na ist ~len od Ustavot.
14. Kone~no, mora bezbroj pati da se podvle~e faktot deka poimot
"mati~na zemja," iako e najsu{testveniot element za re{avaweto
po ovoj predmet, od momentot na donesuvaweto na Zakonot za izmenuv-
512