Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

poteknuva od roditeli od koj edniot, na primer, e Tur~in, a drugiot
Srebin itn. Vo takvi slu~ai se postavuva pra{aweto dali ovie lica
imaat dve (Turcija i Srbija) plus edna (Republika Makedonija) ili i
u{te nekoja druga "mati~na zemja." Ili, na primer, {to stanuva so
onie lica ~ij eden od roditelite e pripadnik na malcinskiot narod
(Albanec, Srbin), a drugiot na mnozinskiot narod (Makedonec). Vo
poslednive slu~ai pra{aweto se uslo`nuva, ottamu {to nu`no se pojavuva
potrebata od konstrukcija na dopolnitelen poim - poimot polumati~na
zemja (!?)
Tret vid problemi se pojavuvaat koga pove}e krvni srodnici bi
se iselile vo razli~ni zemji od koi samo nekoi vo tn. mati~ni zemji.
Problemi se pojavuvaat i vo vrska so nivnite deca ako roditelite se
od razli~no nacionalno poteklo.
Osven toa zakonodavecot go ostava otvoreno i pra{aweto koja e
"mati~nata zemja," na primer, na Srbite koi se iselile od Republika
Makedonija (dali e toa samo Srbija i Crna Gora ili i Republika Srpska),
ili na Albancite (dali toa e samo Albanija kako dr`ava, ili, so
ogled na toa {to se zboruva za "zemja" i protektoratot Kosovo), ili da
ka`eme, na Turcite (dali e toa samo Turcija ili Kipar i Ermenija i
sekoja druga dr`ava vo koja `ivee pobrojno tursko naselenie).
8. Nasproti "klu~niot" stav sodr`an vo Re{enieto na Ustavniot
sud, tvrdam deka ~l. 8 st. 2 od Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika
Makedonija, ne e vo nikakva vrska so odredbata od ~l. 49 i
Amandman II od Ustavot na Republika Makedonija. Ottamu, moj stav e
deka navedenoto mislewe vo Re{enieto U. br. 42/2004, ne e, nitu mo`e
da bide ratio legis na osporenata odredba.
Prvo, nema nikakva razumna pri~ina da se pretpostavuva deka
dr`avite {to go izvr{ila primaweto na makedonski iselenici vo nejzino
dr`avjanstvo }e pravat kakva i da e razlika me|u niv vo zavisnost
od nivnoto nacionalno poteklo. Koga stranskata dr`ava ve}e primila
na{i iselenici kako svoi dr`avjanin, porealna e pretpostavkata deka
nema da gi diskriminira spored nacionalnoto poteklo. Vpro~em, takva
obvrska za dr`avite proizleguva od ~l. 5 st. 2 od Evropskata konvencija
za dr`avjanstvo, usvoena vo Strazbur ("SV RM," br. 13/2002),
spored koja: "Sekoja dr`ava pristapni~ka }e se rakovodi od na~eloto
na nediskriminacija na nejzinite dr`avjani po ra|awe, ili za lica
koi podocna se steknale so nejzino dravjanstvo." Ottamu, zakonodavecot
nema osnova da pretpostavuva deka koja bilo stranska dr`ava po
priemot vo dr`avjanstvo na iselenici po poteklo od Republika Makedonija
na razli~en na~in }e gi tretira Makedoncite, od edna, i Turcite,
Albancite i Srbite, od druga strana, a ottamu nitu normativno
da opredeluva za koi od niv }e se gri`i ili takvata gri`a }e im ja
prepu{ta na drugite dr`avi. Ova od pri~ini {to zakonot operira so
fakti, a ne so aproksimacii. Pritoa, nema nikakvo pravno, politi~ko,
nitu kakvo i da e drugo opravduvawe za misleweto spored koe vo prvi-
502