Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

na~in kako {to e storeno vo Re{enieto, proizleguva deka podnesitelot
na inicijativata go negira ona {to, naprotiv go tvrdi, a toa e deka
"spored me|unarodnoto pravo iselenik e lice koe {to se iselilo od
zemjata kade {to prethodno imalo dr`avjanstvo i na koj bilo na~in (so
otpust, so otka`uvawe ili po sila na zakon) go izgubilo toa dr`avjanstvo,"
i deka toa negirawe e osnovata poradi koja toj ja osporuva ustavnosta
na ~l. 8. st. 2 od Zakonot. Toj privid me|utoa vedna{ se gubi
ako se pro~ita ona {to od navodite na podnositelot na inicijativata
vo Re{enieto e ispu{teno. Imeno, podnositelot na inicijativata natamu
veli: "Me|unarodnite normi nikade ne predviduvaat normi so
koi edni iselenici imaat pomalku prava od drugite iselenici samo
poradi faktot deka ednite se naselile vo mati~nata zemja, a drugite
vo koja bilo druga zemja. Od druga strana, vaka opredelenata definicija
na iselenik flagrantno go kr{i pravoto na ednakvost na gra|anite,
bidej}i Albanec po nacionalnost {to }e se iseli od Makedonija
i }e se naseli vo Bugarija nema da ima pre~ki povtorno da bara priem
vo dr`avjanstvo na Republika Makedonija, a Albanec, {to }e se iseli
vo Albanija (mati~nata zemja) nema da mo`e da bara povtoren priem vo
dr`avjanstvo na Republika Makedonija. Ova zna~i deka dokolku dvajca
bra}a Albanci po nacionalnost dobijat otpust od makedonsko dr`avjanstvo
i edniot se iseli vo Albanija, a drugiot vo Bugarija, toj {to se
iselil vo Bugarija povtorno }e mo`e da dobie makedonsko dr`avjanstvo,
a toj {to se iselil (od isk pri~ini) vo Albanija }e go nema istoto
pravo. Odredbata od ~l. 5 od Zakonot samata po sebe e kontradiktorna,
bidej}i od edna strana go ograni~uva pravoto na iselenicite vo mati~nata
zemja, a od druga strana dava pravo bez ogled na nacionalnoto
poteklo. Dokolku nacionalnoto poteklo e sinonim za pripadnosta na
nekoja nacija (dr`ava), toga{ kakvo e toa golo pravo (bez ogled na nacionalnoto
poteklo), dokolku istoto e ograni~eno so naseluvawe vo
nacionalnata dr`ava." Nakratko, podnesitelot u{te na po~etokot na
svojata inicijativa jasno i nedvosmisleno go osporuva ~l. 8. st. 2 od
Zakonot, poradi delot "osven vo mati~nata zemja," a toa, za `al vo Re-
{enieto ne mo`e da se vidi.
So drugi zborovi, so taa odredba zakonodavecot imal za cel so
ne~ija nacionalna pripadnost da ja opredeluva negovata "mati~na zemja."
Dokolku na poimot "mati~na zemja" sakal da mu odredi nekoe drugo
zna~ewe, zakonodavecot nemal nikakva pre~ka toa da go ka`e. Fakt e,
me|utoa, deka toa ne go storil, nitu, pak, poso~il na kakvi i da e
elementi za poinakvo tolkuvawe.
Vo ovaa smisla smetam deka e dovolno da se navedat stavovite
na Prof. d-r Svetomir [kari} i Prof. d-r \or|i Caca, kako i stanovi{teto
na Ustavniot sud na Republika Makedonija izrazeno vo edna
od negovite odluki.
a) Taka spored Prof. d-r Svetomir [kari}: "Pravoto na nacionalna
pripadnost zna~i pravo na gra|aninot da pripa|a kon odredena
494