Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

8. Pravoto na zabrana od tortura e plod na dolg evolutiven proces
potpren vrz vekovnite usilbi na naprednite umovi ~ii genijalni
misli bea naso~eni kon izgradba na pristojni op{testveno-politi~ki
uslovi za podobar `ivot i razvoj na ~ovekot, za postojano zgolemuvawe
na negovite prava i slobodi i negoviot pobrz tvore~ki napredok, za
~ovek {to vo podemokratski op{testveni odnosi odlu~uva za svojata
sudbina i samostojno pridonesuva za svojata sre}a i idnina. Za negovata
afirmacija, sepak od posebno zna~ewe se zalo`bite izneseni na
Prviot kongres na ON za suzbivawe na zlostorstvata i postapuvawe so
zlostornicite (London, 1955). Glavnite stavovi prezentirani na ovoj
kongres i nivnata razrabotka i dopolnuvawe so novi idei na narednite
sobiri na me|unarodnite organizacii bea zna~ajna osnova za nivno
preto~uvawe vo pove}e me|unarodni konvencii i drugi dokumeti, 55 koi
gi naveduvame podolu.
Inaku od dokumentite na ON proizleguvaat slednive specijalni
tela za spre~uvawe na torturata: Komitet protiv tortura (Se
sostoi od 10 eksperti i vr{i monitoring na Konvencijata protiv tortura),
Komitet za ~ovekovite prava (Osnovan spored ~l. 28 od Konvencijata
za gra|anski i politi~ki prava so cel da vr{i monitoring
na inplementacija na Konvencijata. Sostaven e od 18 nezavisni eksperti),
Komisija za ~ovekovite prava (Sostavena od 53 dr`avi seleksvoite
uveruvawa, obi~ai i drugi vrednosti da im gi prenesat na najmladite,
dodeka nastavata i obrazovanieto osobeno se odnesuvaat na prenesuvawe na
znaewa i na intelektualna naobrazba. Mo`e da se ka`e deka telesnoto kaznuvawe
vo opredelena smisla spa|a vo vnatre{noto upravuvawe so u~ili{teto,
me|utoa, koga }e se primeni, toa e sostaven del na procesot vo koj u~ili{teto
nastojuva da ja postigne celta poradi koja e formirano, vklu~uvaj}i gi tuka
razvivaweto i formiraweto na karakterot i umstvenite mo`nosti na svoite
u~enici." Gomien, D. op. cit. str. 113-114.
55
Pokraj dolunavedenite instrumenti, standardite koi se odnesuvaat
na pravata na ~ovekot se sodr`ani i vo Nacrtot na na~elata za ednakvost vo
krivi~noto pravosudstvo. Ovoj izve{taj e podelen na nekolku delovi: prava
pri pritvorawe i li{uvawe od sloboda vo o~ekuvawe na sudewe; prava na
obvinetite vo odnos na sudskata postapka; prava na osudenite lica; prava na
site lica li{eni od sloboda na za{tita od tortura i drugi vidovi na surovi,
nehumani ili poni`uva~ki postapki ili kazni; standardi na odnesuvawe za
sudiite, advokatite, policijata i drugite slu`beni lica vo pravosudstvoto i
na~ela na nediskriminacija po site osnovni pra{awa. Treba da potsetime i
na toa deka na Me|unarodnata konferencija za pravata na ~ovekot odr`ana vo
Teheran vo 1968 godina, na site vladi im be{e prepora~ano da prezemat potrebni
merki neopravdano i nezakonito da ne se odolgovlekuva periodot na
li{uvaweto od sloboda vo o~ekuvawe na podigawe na obvinenieto ili sudeweto
(rezolucija XIV) kako i toa vladite da razvivaat seopfaten sistem na
pravna pomo{ {to bi bil dostapen na site zainteresirani (Rezolucija XIX).
49