Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

kovite prava i osnovnite slobodi. Toa treba da gi razdvi`i razbiraweto,
tolerantnosta i prijatelstvoto me|u site narodi, rasnite i verski
grupi i treba da mu pomaga na aktivnostite na Obedinetite nacii
kon odr`uvaweto na mirot.
Protokol br. 1 kon Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite
prava i osnovnite slobodi od 1950
~l. 2
Nikomu ne mo`e damu se odzeme pravoto na obrazovanie. Pri
vr{eweto na funkciite vo oblasta na obrazovanieto i nastavata, dr`avata
}e gi po~ituva pravata na roditelite da obezbedat obrazovanie i
nastava vo soglasnost so nivnite verski i filozofski uveruvawa.
*
Pravoto na obrazovanie spored ovoj ~len od Konvencijata se
sostoi od tri me|usebno povrzani elementi koi Komisijata i Sudot
sekoga{ gi razgleduvaat vo me|usebna vrska.
Prviot element (pomesten vo prvata re~enica od navedeniot
~len), zna~i deka dr`avata ne mo`e da go povredi koristeweto na ova
pravo na sekoj poedinec so toa {to, na primer, }e go spre~i da gi koristi
mo`nostite za obrazovanie {to gi dava dr`avata.
Spored vtoriot element (pomesten vo vtorata re~enica na navedeniot
~len) na dr`avata í se ostava celosna sloboda da ja opredeli
prirodata i obemot na svoeto u~estvo vo obrazovanieto i nastavata,
{to vo na~elo zna~i deka taa nema obvrska da pru`i opredeleni vidovi
na obrazovanie nitu sekomu da mu garantira deka }e go stekne obrazovanieto
{to go sakal.
Tretiot element (koj isto taka e pomesten vo vtorata re~enica
od navedeniot ~len), go {titi pravoto na roditelite za po~ituvawe na
nivnite uveruvawa koga e vo pra{awe uveruvaweto vo vrska so obrazovanieto
na nivnite deca. 316
Vo vrska so posledniot element od ~l. 2 od Protokolot br. 1,
treba da se naglasi deka Republika Makedonija ima staveno edna rezerva
na Konvencijata. Imeno, vo ~l. 3 od Zakonot za ratifikacija na
316
Vo ovoj slu~ajot Campbel i Cosans protiv Obedinetoto Kralstvo
(1982), koj ve}e be{e spomnat kaj zabranata na tortura, dve maj}i se `alele
(spoeni `albi) na primenata na telesni kazni kako disciplinski merki
vo u~ili{tata vo [kotska vo koi se {koluvale nivnite deca. Tie tvrdele
deka telesnoto kaznuvawe vo u~ili{tata pretstavuva povreda na pravata zagarantirani
vo vtorata re~enica na ~l. 2 od Protokolot br. 1 od Konvencijata,
odnosno deka gri`ata, obrazovanieto na nivnite deca da bide vo soglasnost so
nivnite filozofski uveruvawa. Vtorata `alitelka smetala i deka so toa
{to nejziniot sin e isklu~en od u~ili{teto e povredeno negovoto pravo na
obrazovanie zagarantirano so prvata re~enica od toj ~len. Sudot zaklu~il
deka Konvencijata e povredena i vo dvata slu~ai.
469