Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

koristeweto na sovremenite tehnologii so sebe nosi i seriozni opasnosti.
Vo ovaa smisla }e bide dovolno ako spomeneme samo deka denes
atmosferata se zagaduva na pove}e na~ini (so koristewe na fosilni
goriva, proizvodstvo i upotreba na hemiski supstanci, so motornite
vozila, fabri~ki oxaci bez soodvetni filteri), deka vo vodite se nao|aat
preku stotici {tetni materii (od hlor, herbicidi, aluminium,
olovo, kadium, nitrati, cijanidi i sl., do izliena nafta i drugi otrovni
i {tetni supstanci i radioaktivni materii), deka se pove}e se natrupuvaa
otpadnite materii (plastika, tekstil, lim, industriski otpadoci
i sl.). Nakratko, koristeweto na sovremenite tehnologii osobeno
koga se otrgnuvaat od kontrolata na ~ovekot ja zagrozuvaat negovata
okolina i ja naru{uvaat ekolo{kata ramnote`a, a posledicite mo`at
da bidat tolku seriozni {to so niv se doveduva vo pra{awe i opstanokot
ne samo na sega{nite, tuku i na idnite generacii, odnosno opstanokot
na ~ovekoviot rod voop{to.
Me|u sovremenite tehnologii, nukrearnata energija se smeta
posebno opasna poradi dolgotrajnoto radioaktivno dejstvo koe se meri
so mileniumi i koe gi razoruva `ivite organizmii predizvikuva genetski
promeni kaj potomstvoto. Denes se smeta deka rizikot od nejzinata
upotreba duri i vo mirnotvorni celi e isklu~itelno golem, so
ogled na brojnosta na nuklearnite centrali 312 i nesigurnosta na nivnite
bezbednosni sistemi, {to, vpro~em, na 26 april 1986 godina, i se doka`a
so ~ernobilskata katastrofa.
3. Vo ovaa smisla treba da se spomne deka ekolo{kiot kriminalitet
pretstavuva sekoe postapuvawe koe direktno ili indirektno e
naso~eno kon zagaduvawe i predizvikuvawe drug vid {teta vrz ekolo-
{kite vrednosti kakvi {to se atmosferata, po~vata, vozduhot i vodata
ili so drugi dejstvija koi se naso~eni kon natrupuvawe na cvrsti otpadoci,
natrupuvawe otrovni materii vo hranata, pojava na bu~ava, opasnosta
od radioaktivni materii i sl.
Prviot akt od ma|unarodno zna~ewe vo sferata na za{titata od
ekolo{kiot kriminalitet pretstavuva Deklaracijata na ON za za{-
tita na ~ovekovata okolina (Stokholm, 16 juni, 1972) vo koja se veli
deka za{titata i podobruvaweto na ~ovekovata okolina e pra{awe od
vrvno zna~ewe i deka se odnesuva na dobroto na naselenieto i ekonomskiot
razvoj vo celiot svet. Vo ovaa sfera se zna~ajni i Me|unarodnata
konvencija za prevencija od zagaduvawe na moreto so nafta
(1954) i novata Konvencija za pravo na moreto (1982), Deklaracijata
za za{tita na `ivotnata sredina i razvoj (Rio de @aneiro, 1992),
Dopolnitelniot protokol I kon @ensevskata konvencija od 1949 (12
dekemvri 1977), 313 Konvencijata za dale~inkoto prekugrani~no zaga-
312
Denes vo svetot postojat nad 300 nuklearni elektri~ni centrali i
u{te desetici se vo izgradba.
313
Vo delot koj se odnesuva na op{tata za{tita na civilnoto nasele-
453