Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

vede do popu{tawe na sekoja vnatre{na kontrola. Morfimumot glavno
se koristi po nanesuvaweto golemi bolki: se smeta deka nenadejnoto
ugodno ~uvstvo }e ja navede `rtvata da go ka`e ona {to islednicite
sakaat da go slu{nat.
- A deka na izmisluvaweto na telesnite kaznuvawa im nema kraj
govorat i nastanite od po~etokot na 2004 godina vo ira~kite zatvori
koi ma~itelite se potrudija duri i da gi dokumentiraat so fotografii
{to go obikolija celiot svet. Taka na primer, vo zatvorot "Abu
Grejb" ne samo {to se rektiviraa poznatite metodi na privrzuvawe
elektri~na struja za prstite, nozete i genitaliite, tuku se vovedeni i
izma~uvawa od vidot na terawe na zatvorenicite da odat i lajat kako
ku~iwa, da spijat na stomak vrz pod polien so voda i so kesa na glavata,
da stojat so ~asovi napolno goli na prazni limeni kutii so }ulavka
vrz glavata, pa duri i da da bidat javani kako dobitok, siluvani i prisiluvani
na me|usebni homoseksualni orgii, kako i da gi konsumiraat
dnevnite obroci od WC {olji.
2 0 Ma~eweto poradi kaznuvawe, ili podobro re~eno, primenata
na kazni koi se sostojat vo fizi~ko ili psihi~ko ma~ewe, isto taka e
poznato od brojni primeri vo istorijata. So izvr{uvawe na torturata
se potignuvala odmazda, a preku nea zadovoluvawe na pravdata.
Torturata so telesni kazni e poznata u{te od robovladetelskiot
period. Kastracijata, otsekuvaweto na oddelni delovi od teloto,
`igosuvaweto, okovuvaweto vo prangii, stavaweto na vratot `elezen
jarem, damnacio ad metalum (upatuvawe na te{ka rabota vo rudnici),
damnacio ad galium (upatuvawe na galii) itn. nemale za cel smrt na
osudenikot, tuku te{ko naru{uvawe na negoviot telesen integritet. 40
Vo feudalizmot, osobeno pod vlijanie na hristijanstvoto, koga
crkvata vo borbata protiv eretnicite ja prezede ulogata na sud, telesnite
kazni imale za cel preku izma~uvaweto na du{ata na prestapnikot
da se izvr{i pro~istuvawe na negovaat du{a od grevovite i negovo
pomiruvawe so Gospod, zaradi toa da se odi ~ist na onoj svet. Sudskite
procesi od toa vreme se karakterizirale so tajnost, surovost, apsurdnost,
insceniranost i bezobzirnost. 41 Inkvizicijata im pru`i model
na sudovite koi vrz osnova na mo{ne slabi indicii istrajno progonuvaa
lu|e koi na koj i da e na~in im pre~ea na vlasta. So voveduvaweto
na torturata, so favoriziraweto na potka`uvaweto, so istragata protiv
obvinetite bez pravo na branitel, so iznuduvaweto priznanija po
sekoja cena, so fizi~ka i psihi~ka prisilba, crkvata go zapre razvojot
vo krivi~noto procesno pravo. Vo situacii koga srednovekovnata crkva
ne mo`e{e da gi skr{i disidentite, im gi predava{e na svetovnata
40
Vidi: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro izmeneto i dopolneto izdanie,
Skopje, Grafohartija, 1999, str. 70-83,
41
Za inkvizicionata postapka vidi: Foucault, M. Nadzor i kazna, ra|anje
zatvora, Informator, Zagreb, 1994, str. 34-42.
42