Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Ad. b) Sudot natamu utvrdi deka torturata ja karakterizira toa
{to e promislena forma na ne~ove~no postapuvawe. Vo slu~ajot Askoy
protiv Turcija (1996), Sudot zabele`a deka beseweto na `rtvata za
racete koi prethodno í bile vrzani zad grbot ("palestinsko besewe"),
mo`elo da se izvr{i samo promisleno, odnosno deka za toa "bil potreben
opredelen stepen na podgotovka i napor." Vo slu~ajot Dikme
protiv Turcija (1997), Sudot, isto taka, utvrdi deka golemiot broj
udari i sli~ni formi na tortura bile namerno naneseni sprema `rtvata
od strana na agenti na dr`avata pri izv{uvaweto na nivnite dol`nosti.
Ad. v) Vo Aksoy, Dikme, i vo drugi slu~ai, Sudot utvrdi deka nesoodvetnoto
postapuvawe bilo izvr{eno so cel da se izvle~e priznanie
ili informacii za delata za koi `rtvite bile osomni~eni.
Nakratko, torturata se sveduva na iskoristuvawe na ~ovekovoto
svojstvo da ja ~uvstvuva i te{ko da ja podnesuva bolkata, so cel da se
postigne nekoja racionalna ili iracionalna cel. Vo osnova ma~eweto
e `elba da se pobedi drug ~ovek so toa {to ja iskoristuva navedenata
slabost na ~ovekovoto telo. So navedenata definicija se opfateni dve
formi na tortura: 1 0 ma~ewe poradi: a) otkrivawe na skrieni izvestuvawa
i misli i b) poradi izdejstvuvawe priznanie i 2 o ma~ewe poradi
kaznuvawe.
1 0 Najprvin }e razgledame nekoi od varijantite na prvata forma
na torturata: tortura zaradi dobivawe izvestuvawa ili priznanie.
a) Nezjinata prva varijanta, opredelena od streme`ot kon sovr-
{ena bezbednost ima za cel da se dobie korisna informacija za planovi
i dejnosti {to mo`at da ja zagrozat vlasta. Spomenatiot streme` go
podrazbira poznavaweto na site opasnosti sprema re`imot, a pottikot
za tortura e dotolku pogolem, dokolku re`imot se smeta posemo-
}en. 32
b) Vtorata varijanta na ma~ewe se sostoi vo streme`ot da se
izdejstvuva priznanie {to }e se iskoristi kako dokaz protiv ma~enikot.
Ovoj vid tortura ima izrazeno licemerno obele`je, za{to se sveduva
na formata: nekoj, koj i onaka neminovno }e bide kaznet, se naveduva
so sopstven iskaz toa da go opravda, iako sekoga{ ostanuva somnenieto
deka iskazot e la`en, daden samo za da se prekine neizdr`lincil
of Europe, Strasbourg Cedex, 2002. str. 15- 16 i 25-26.
32
"Sekoja apsolutna vlast se stremi kon celosna kontrola i svoja sovr{ena
bezbednost. Postoeweto na li~na tajna, avtonomnost na ~ovekovata
psiha, e neprekinat i nepodnosliv predizvik za nea. Koga nema drugi sredstva
da ja doznae ~ovekovata du{evna vnatre{nost, taa pribegnuva kon ona za {to
smeta deka e najsilno i za koe smeta deka e nejzino osnovno svojstvo i glavna
potpora - fizi~koto nasilstvo." Dimitrijevi}, V i dr. Tortura i njeno suzbijanje,
Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1983/1-3, str. 2.
37