Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Od navedenite zakonski odredbi koi se odnesuvaat na mirnoto
re{avawe na rabotnite sporovi, proizleguva deka intencijata na zakonodavecot
bila reguliraweto na ovoj institut da ne bide predmet na
imperativni zakonski normi, odnosno postapkata za mirno re{avawe
na sporovi da se prepu{ti na ureduvawe so kolektivni dogovori, vo zavisnost
od voljata, odnosno spogodbata na rabotnicite i rabotodava-
~ite.
Od formulacijata na osporenata odredba na ~l. 236 st. 3 od Zakonot
ne proizleguva jasno {to e predmet na ureduvawe na aktot na ministerot
nadle`en za rabotite od oblasta na trudot, odnosno dali so
ovoj aktot na ministerot }e se uredat pra{awa povrzani so {trajkot
ili pak aktot na ministerot se odnesuva na postapkata za pomiruvawe
so cel doureduvawe na oddelni dopolnitelni pra{awa od proceduralen
karakter, specifi~ni za trudovite sporovi, kako del od regulativata
povrzana so zakonskata ramka na medijacijata.
Spored ocenata na Sudot, ovie dva instituta, imeno {trajkot i
medijacijata vo trudovite sporovi se tesno povrzani, od pri~ina {to
mirnoto re{avawe na rabotnite sporovi vo opredeleni slu~ai mo`e
da ima preventiven karakter vo smisla na spre~uvawe na {trajkot,
odnosno vo slu~aj na otpo~nat {trajk da pretstavuva sredstvo za razre{uvawe
na nastanatiot spor po vonsudski pat. Ottuka, spored Sudot,
za ocena na ustavnosta na osporenata odredba od re{ava~ko zna~ewe e
faktot {to i dvata instituti se odnesuvaat na pra{awa povrzani so
rabotnite odnosi, koi pak soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot se ureduvaat
so zakon i so kolektivni dogovori, odnosno ne mo`at da bidat predmet
na ureduvawe so podzakonski akt na ministerot nadle`en za rabotite
od oblasta na trudot. Spored toa, ministerot nema ustavna osnova za
donesuvawe na takov akt.
Pokraj toa, Sudot oceni deka poradi nejasnost i nepreciznost
na osporenata odredba, vo koja ne e utvrdeno {to }e pretstavuva predmet
na regulirawe na aktot na ministerot nadle`en za rabotite od
oblasta na trudot, taa ne mo`e da pretstavuva validna zakonska osnova
za ovlastuvawe na ministerot da donese takov podzakonski akt.
Vrz osnova na navedenoto, Sudot utvrdi deka osporenata odredba
na ~l. 236 st. 3 vo delot: “i akt na ministerot nadle`en za rabotite
od oblasta na trudot” od Zakonot za rabotnite odnosi ne e vo soglasnost
so odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, 32 st. 5 i 38 od Ustavot.
IV. SOCIJALNI SLOBODI I PRAVA
Socijalnite slobodi i prava na gra|aninot se izraz na socijalnite
funkcii na dr`avata, odnosno osnova za pojavata i razvojot na socijalnata
dr`ava kako nova kategorija. So pomo{ na ovie prava, dr`avata
gi amortizira socijalnite i klasnite razliki vo op{testvoto,
kako i stihijnoto dejstvuvawe na pazarnoto stopanstvo.
365