Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

~ite se dol`at na faktot {to nivnata aktivnost bila inkompatibilna
so nivnata pozicija na dr`avni slu`benici i deka ne stanuva zbor
za kr{ewe na pravata garantirani so ~l. 11 od Konvencijata.
3. Od stavovite na rabotnata grupa na ekspertite na dr`avite
~lenki za primena na Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i
kulturni prava, stavovite na Komitetot za sledewe na primenata na
konvenciite i preporakite i Komitetot za sloboda na zdru`uvawe na
Megunarodnata organizacija na trudot, kako i stavovite na Komitetot
na nezavisni eksperti za sledewe na primenata na Evropskata socijalna
povelba, sosema sumarno mo`at da se izvedat slednive zaklu~oci
za pravoto na {trajk vo me|unarodnoto pravo:
1 0 Pravoto na {trajk e osnovno i zakonito sredstvo za unapreduvawe
i odbrana na ekonomskite i socijalnite interesi na rabotnicite.
2 0 Op{tata zabrana na {trajk e sprotivna na na~eloto na sloboda
na zdru`uvawe, odnosno na na~eloto na pravo na {trajk sodr`ano
vo me|unarodnite izvori na pravoto kako {to se Me|unarodniot pakt
za ekonomski, socijalni i kulturni prava, Ustavot na MOT, Evropskata
socijalna povelba i Konvencijata na MOT za sloboda na zdru`uvawe.
3 0 Pravoto na {trajk e pravo na rabotnicite, a ne pravo na sindikatot.
Pravo na {trajk imaat i sindikalno neorganiziranite rabotnici.
4 0 Za ocena na slobodata na {trajk (sostojba vo koja dr`avata
nitu go zabranuva pravoto na {trajk, ni mu dava zna~ewe na pravo na
rabotnicite) od aspekt na ostvaruvaweto na obvrskite od me|unarodnite
dogovori merodavna e vistinskata sostojba po okon~uvaweto na
{trajkot. Po sekoja kolektivna akcija potrebno e rabotnicite koi
u~estvuvale vo nea da bidat vrateni na rabota, bez kava i da e {eteta
za nivnite steknati prava i bez primena na kakva i da e sankcija.
5 0 Celta na {trajkot mo`e da bide za{tita i unapreduvawe na
koj i da e ekonomski i socijalen interes na rabotnicite. Zakonitiot
{trajk mo`e da bide naso~en na kritika na ekonomskata i socijalnata
politika na vladata. [trajkot ne mora nu`no da bide naso~en na zaklu~uvawe
na kolektivnite dogovori. Me|utoa, pravoto ili slobodata
na {trajk ne se odnesuva na ~isto politi~ki {trajkovi ({trajkovi naso~eni
na promena na politi~koto ureduvawe).
6 0 Pravoto na {trajk se priznava samo vo vrska so interesot, a
ne i vo vrska so pravni rabotni sporovi. Pravnite sporovi (sporovi za
postoewe, validnost vo tolkuvaweto na kolektivnite dogovori, dogovorite
za rabota ili za primena na nekoj drug izvor na pravoto) spa-
|aat vo sudska nadle`nost.
7 0 So zakon mo`at da se propi{at uslovi za primena na {trajk
kako sredstvo za za{tita i unapreduvawe na kolektivnite interesi na
rabotnicite (na primer, na~inot na donesuvawe na odlukata za {traj-
348