21.11.2015 Views

Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

So niv nadle`nite organi na progonot, izrekuvawe i izvr{uvawe na<br />

krivi~nite sankcii se obvrzuvaat so obvinetite i osudenite lica da<br />

postapuvaat ~ove~no, da ja po~ituvaat nivnata li~nost i ~ove~ko dostoinstvo,<br />

da go obezbedat nivnoto pravo na li~na sigurnost, da vodat<br />

gri`a za za{tita na nivniot fizi~ki i moralen integritet, odnosno<br />

za~uvuvawe na nivnoto fizi~ko i du{evno zdravje i samopo~ituvaweto<br />

na sopstvenata li~nost. Vo ovie obvrski na nadle`nite organi koi<br />

treba da se ostvaruvaat vo soglasnost so odredbite na zakonite i po~ituvaweto<br />

na me|unarodnite konvencii, vsu{nost, se zalo`eni glavnite<br />

barawa od koi se sostoi principot na humanost vo izrekuvaweto i<br />

izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.<br />

4. Garancii na nepovredivosta na fizi~kiot i moralniot integritet<br />

na li~nosta, obi~no zaedno, sodr`at re~isi site evropski ustavi.<br />

Vo nekoi od ponovite ustavi se utvrduva deka vo nitu eden slu~aj,<br />

nikoj ne smee da bide podlo`en na tortura i ne~ove~ko kaznuvawe ili<br />

poni`uva~ko postapuvawe. Vo drugi se predvideni i posebni garancii<br />

za za{tita na telesniot i moralniot integritet na li~nosta. Taka, na<br />

primer, so Ustavot na [vedska (~l. 5) se zabraneti site medicinski<br />

postapki koi imaat za cel iznuduvawe ili spre~uvawe na davawe izjava,<br />

a spored Ustavot na Italija (~l. 14) proveruvaweto i pregledite od<br />

zdravstveni pri~ini i pri~ini na javniot moral e opredeleno so donesuvaweto<br />

posebne zakon.<br />

5. Zabranata na tortura koja e sodr`ana vo na{iot Ustav, vo<br />

brojnite me|unarodni konvencii, kako i vo ~l. 3 od Evropskata konvencija<br />

za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, e del od me|unarodno<br />

pravo i se smeta za ius cogens. ^lenot 3 od Konvencijata so koj<br />

neposredno se za{tituva pravoto na ~ovekot na fizi~ki integritet i<br />

dostoinstoto na ~ovekot, mo`e da bide prekr{en so promisleno nametnuvawe<br />

na nesoodvetno odnesuvawe i od nebre`nost ili so neprezemawe<br />

na opredeleno dejstvie ili obezbeduvawe na prikladni standardi<br />

za zgri`uvawe. Ottamu, ovoj ~len nametnuva negativni i pozitivni<br />

obvrski: obvrski za vozdr`uvawe od opredeleno dejstvie i obvrski za<br />

prezemawe dejstvija za obezbeduvawe na pravata na poedincite i nivna<br />

za{tita od zabraneto postapuvawe.<br />

so izmama (~l. 224 st. 1). Naru{uvaweto na ovie prava e predupredeno so predviduvaweto<br />

na krivi~noto delo tortura (~l. 142 KZ). Natamo{na brana od nivnoto<br />

nepo~ituvawe e vrz osnova na iskazot na obinetiot ili svedokot dobien<br />

so sila, zakana ili so drugi sli~ni sredstva ne mo`e da se zasnova sudskata<br />

presuda (~l. 210 st. 9 i ~l 220 ZKP), a dokolku iskazot na obvinetiot ili<br />

svedokot e dobien so izmama, toa pretstavuva bitna povreda na odredbite na<br />

ZKP poradi {to presudata mo`e da se napa|a so `alba ako toa bilo ili mo-<br />

`elo da bide od vlijanie vrz zakonitoto i pravilno donesuvawe na presudata<br />

(~l. 355 st. 2 ZKP).<br />

34

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!