Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Evropska konvecija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite
slobodi od 1950
~l. 11
1. Sekoj ima pravo na sloboda na mirno sobirawe i zdru`uvawe
vklu~itelno i pravo so drugi da osnova sindikati ili da im se pridru-
`uva na postojnite sindikati zaradi za{tita na svoite interesi.
2. Ostvaruvaweto na ovie prava ne mo`e da se ograni~uva so nikakvi
merki, osven so onie {to se propi{ani so zakon i {to se potrebni
vo demokratskoto op{testvo vo interes na dr`avnata i javnata bezbednost,
spre~uvaweto na neredi ili krivi~ni dela, za{titata na
zdravjeto ili moralot ili zaradi za{titata na pravata i slobodite vo
demokratskoto op{testvo. So ovoj ~len ne se spre~uva postavuvawe na
zakonski ograni~uvawa vo vr{eweto na tie prava na pripadnicite na
vooru`enite sili, policijata ili dr`avnata uprava.
*
Pravoto na sindikalno organizirawe e samo eden poseben vid
pravo na zdru`uvawe pomesteno vo ~l. 11 od Evropskata konvencija.
Ovaa odredba se odnesuva samo onie zdru`enija koi se formirani po
privatna inicijativa i nejzina cel e za{tita primarno naso~ena protiv
vme{uvawe od strana na dr`avata vo koristeweto na ova pravo.
Pritoa, Komisijata smeta deka pravoto na pristapuvawe kon sindikatite
ne mo`e da se koristi nezavisno od pravilata koi konkretniot
sindikat gi ima opredeleno. Vo ova smisla dr`avata ne mo`e da se
me{a vo slobodnata na odlu~uvaweto na sindikatot okolu primaweto
novi ~lenovi ili nivnoto isklu~uvawe od organizacijata. Od druga
strana, Komisijata smeta deka vo funkcija na za{tita na sindikalnoto
pravo, dr`avata mora da go za{titi poedinecot od zloupotreba na
dominantnata polo`aba na sindikatite, kako na primer, od isklu~uvawe
od ~lenstvo {to ne e vo soglasnost so sindikalnite normi, ili
koga takvite normi se nerazumni ili proizvolni, kako i toga{ koga
takvoto isklu~uvawe predizvikuva mo{ne negativni posledici kako
{to e gubewe na rabotnoto mesto. Me|utoa, Komisijata ne smeta deka
postoi zloupotreba na dominantnata pozicija na sindikatot koga toj
prezema opredeleni dejstvija vo ramkite na svojot mandat, duri i vo
slu~aj koga so niv se dopira privatniot `ivot na negovite ~lenovi. 296
Inaku, pravoto na sindikatite da bidat konsultirani od strana
na rabotodava~ite i da stapat vo kolektivno pregovarawe so niv, ne e
nerazdelno povrzano so pravoto na sloboda na zdru`uvawe. Vo slu~ajot
296
Taka, na primer vo slu~ajot Johansson protiv [vedska, Komisijata
ne konstatira naru{uvawe na pravata od ~l. 11 vo postapkata na sindikatot
koj deluvaj}i vo ramkite na svoite legalni ovlastuvawa sklu~il dogovor so
osiguritelna kompanija so koj na svoeto ~lenstvo im nametnal kolektivno doma{no
osiguruvawe.
337