Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

vospostavi vo slu~ajot Sporrong i Lonnroth protiv [vedska - 1982: 280 1 0
pravilo od op{t karakter koe go potvrduva mirnoto u`ivawe na sopstvenosta:
so nego se dobiva odgovor na pra{aweto dali voop{to ima
ograni~uvawe na sopstvenosta (prva re~enica od prviot stav). 2 0 pravilo
koe se odnesuva na li{uvawe od sopstvenosta i negovo podlo`uvawe
na opredeleni uslovi (vtora re~enica od prviot stav), i 3 0 pravilo
koe potvrduva deka dr`avite, me|u drugoto, imaat pravo da ja kontroliraat
upotrebata na sopstvenosta vo soglasnost so op{tiot
interes, donesuvaj}i takvi zakoni kakvi {to smetaat deka se potrebni
za taa cel (vtoriot stav). Me|utoa, nivnoto koristewe od strana na
Sudot naj~esto se ostvaruva spored sledniov redosled: ograni~uvaweto
na sopstvenosta najprvin se analizira (procenuva) spored vtoroto,
potoa spored tretoto i najposle spored prvoto pravilo.
1 0 Prvo pravilo se primenuva kako rezervno pravilo, za{to kon
nego se posega toga{ koga ne mo`at da se primenat prethodnite pravila.
Negovata primena doa|a predvid toga{ koga odredena merka ima
za posledica ograni~uvawe na sopstvenosta, me|utoa ne pretstavuva
nejzino odzemawe i nema za cel kontrola na nejzinoto koristewe. 281
2 0 Vtoro pravilo. So cel da opredeli dali ima li{uvawe od sopstvenost
vo smisla na ova pravilo, Sudot najprvin neophodno e da
utvrdi ne samo dali ima formalna ekspropriacija ili prenesuvawe na
sopstvenosta, tuku, isto taka, da ja utvrdi realnata situacija za da sogleda
dali postoi fakti~ko prezemawe na sopstvenosta. 282
280
Slu~ajot se odnesuva na sopstvenost na zemji{te i zgrada vo centralniot
del na Stokholm. Oblasniot upraven odbor odlu~il deka imotot e potreben
kako grade`no zemji{te i donel dve razli~ni merki: dozvola deka imotot
vo idnina mo`e da bide predmet na ekspropriacija i zabrana za kakva i da
e gradba. Eden del od imotot bil predmet na dozvola za ekspropriacija za period
od 23 godini i zabrana za gradwewe za period od 25 godini, a drugiot za
periodi od 8 i 12 godini, so {to stanala mnogu te{ka proda`bata ovie imoti
od strana na sopstvenicite. Navedenite merki na krajot bile ukinati poradi
promena na urbanisti~kiot plan. Ottamu {to sopstvenicite ne dobile nikakva
kompenzacija za vremetaeweto na navedenite merki, tie podnele aplikacija
do Evropskiot sud za ~ovekovite prava.
281
Vo Sporrong i Lonnrothm, Sudot najprvin go postavil pra{aweto dali
voop{to imalo ograni~uvawe na sopstvenosta vo smisla na ~l. 1 i zabele-
`al deka iako nivnoto pravo na sopstvenost ostanalo zakonski nepovredeno,
mo`nosta od negovoto koristewe bila zna~itelno namalena. Zatoa zabele`al
deka spored dozvolata za ekspropriacija, pravoto na aplikantite na sopstvenost
stanalo nesigurno i neostvarlivo.
282
Vo Sporrong i Lonnrothm, Sudot go ragledal pra{aweto dali mo`e
da se promeni ova pravilo i na{ol deka nemalo eksproprijacija ili li{uvawe
od sopstvenost, za{to aplikantite vo celiot period iako toa bilo pote-
{ko ostvarlivo imale zakonska mo`nost da go koristat, prodadat, podarat
295