Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Spored toa, od ustavnata i zakonskata postavenost na javniot
obvinitel kako dr`aven organ, iako toj se javuva kako stranka vo krivi~nata
postapka ne proizleguva mo`nosta, za negovo kaznuvawe poradi
navreda na sudot ili drug u~esnik vo postapkata, tuku samo obvrskata
da bide izvesten nadle`niot javen obvinitel za toa koj natamu
}e prezeme soodvetni merki za koi smeta deka se neophodni (smenuvawe,
otpovikuvawe, disciplinsko kaznuvawe i drugo) sprema zastapnikot.
Imaj}i ja predvid odredbata od ~l. 14 st. 2 od Ustavot, Sudot
oceni deka ovlastuvaweto za izrekuvawe i izrekuvaweto na pari~nata
kazna vo visina utvrdena so zakon, pretstavuva disciplinska merka
koja Sudot ja izrekuva so cel za nepre~eno vodewe na krivi~nata postapka,
kako i korektno odnesuvawe na u~esnicite vo postapkata. Kaznata
se izrekuva so re{enie na koe liceto koe e kazneto so pari~na
kazna ima pravo na `alba. Za razlika od ovaa mo`nost za kaznuvawe na
u~esnicite vo postapkata, Zakonot za krivi~nata postapka nitu konstituira
pravo za povtorno kaznuvawe za istoveten delikt i za povikuvawe
na krivi~na odgovornost za toa, nitu pak, mo`e da im go uskrati
pravoto na u~esnicite vo postapkata da baraat za{tita na svojata ~est
i ugled od navreda, kleveta i drugi dela protiv ~esta i ugledot na li-
~nosta. Zakonot, so odredbata od stav 2 na ~l. 74 ja definira avtonomnata
priroda na disciplinskoto kaznuvawe vo krivi~nata postapka
za naru{uvawe na redot ima svoj zaseben objekt na dejstvuvawe i objekt
na za{tita, nezavisno od soodvetnosta na krivi~nata odgovornost.
Odgovornosta za krivi~noto delo, kako pote{ok delikt, ja definira
Krivi~niot zakonik so ~ii normi e opredelena pravnata sudbina i
vlijanieto na okolnostite {to sudot }e gi zeme predvid vo ramkite na
krivi~nata odgovornost (~l. 47 od KZ).
[to se odnesuva do institutot od ~l. 14 st. 2 na Ustavot zabranata
za povtorno sudewe, toj ima poinakva funkcija i se odnesuva za
povtorno sudewe za istoveten ili razli~en fakti~ki i praven substrat,
po pravosilna sudska odluka, {to ovde ne e e slu~aj, poradi {to
ne stanuva zbor za povreda na principot ne bis in idem.
Spored ~l. 24 od Ustavot sekoj gra|anin ima pravo da podnesuva
pretstavki do dr`avnite organi i drugite javni slu`bi i na nav da dobie
odgovor. Spored stav 2 na ovoj ~len, gra|aninot ne mo`e da bide
povikan na odgovornost nitu da trpi {tetni posledici za stavovite
izneseni vo pretstavkite, osven ako so niv ne storil krivi~no delo.
Sudot smeta deka navedenata ustavna odredba se odnesuva na
pravoto na gra|anite da podnesuvaat pretstavki do dr`avnite organi i
drugite javni slu`bi i da dobivaat odgovor vo vrska so izvr{uvaweto
na dr`avnite funkcii i javnite ovlastuvawa pri {to gra|anite ne
mo`at da bidat povikani na odgovornost za stavot iznesen vo pretstavkite
pred dr`avnite organi i javnite slu`bi, osven ako so niv ne storile
krivi~no delo, a ne i koga tie se javuvaat kako stranki vo posta-
279