Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

slobodata na sobiraweto pretstavuva eden vid kolektivno izrazuvawe
na mislewata i ubeduvawata, ostvaruvaweto na ova pravo ovozmo`uva
postojana debata i sudir na mislewa kako vitalen element na demokratskiot
dr`aven poredok.
Primeneto na politi~kite nastani i procesi, ova pravo e izraz
na suverenitetot na gra|anite, odnosno demokratskoto pravo na gra|anite
da u~estvuvaat vo politi~kiot proces {to ne se iscrpuva samo so
glasawe na izborite, tuku i so vlijanieto na gra|anite vrz formiraweto
na politi~koto mislewe kako eden kontinuiran proces, koj vo
edno demokratsko op{testvo treba da se ostvaruva slobodno, otvoreno
i vo princip bez intervencija na dr`avata. Sobirite na gra|anite
pretstavuvaat su{tinski element na demokratskata otvorenost, tie
davaat mo`nost za ostvaruvawe na javno vlijanie vrz politi~kite procesi
i donesuvaweto odluki za pra{awa od javen interes, za razvoj na
pluralisti~ki inicijativi i alternativi, pa duri i na javna kritika i
protest i kako takvi sodr`at elementi na direktna demokratija.
I pokraj visokoto rangirawe na slobodata na sobiraweto vo
korpusot na fundamentalnite slobodi i prava na gra|aninot, slobodata
na sobiraweto vo evropskata pravna kultura ne e apsolutno pravo,
{to e o~igledno od uvidot vo regulativata na brojni dr`avi, kako
i od me|unarodnite akti. Ova osobeno se odnesuva na sobirite koi se
odr`uvaat na javni mesta na otvoreno, kade {to poradi kontaktot so
nadvore{niot svet, voobi~aeno e regulirawe zaradi sozdavawe na potrebnite
preduslovi za ostvaruvawe na samoto pravo na javno sobirawe
od edna strana, kako i zaradi za~uvuvawe, odnosno za{tita na pravata
i interesite na drugite, koi prava ~estopati mo`at da dojdat vo kolizija.
Toe e izraz na va`eweto na op{tiot princip deka slobodite i
pravata na drugite se granica na ostvaruvaweto na individualnoto
pravo i slobodata, se razbira koga se raboti za prava i slobodi {to se
podobni da gi povredat drugite. Toj princip e osobeno izrazen vo
Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite
slobodi, {to e posebno zna~ajno za doma{niot praven poredok.
Republika Makedonija ja ratifikuva{e Evropskata konvencija
za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi vo 1997 godina i
taa e objavena vo "SV RM," br. 11/1997. Soglasno ~l. 118 od Ustavot na
Republika Makedonija so aktot na ratifikacija, taa stanala sostaven
del od pravniot poredok na Republika Makedonija.
Od formulacijata na st. 2 na ~l. 11 od Evropskata konvencija za
~ovekovi prava kako i od praktikata na Evropskiot sud za ~ovekovi
prava proizleguva deka Konvencijata dopu{ta ostvaruvaweto na pravoto
na mirno sobirawe da se ograni~i samo so zakon i samo dokolku
toa e neophodno vo edno demokratsko op{testvo vo interes na nacionalnata
bezbednost ili javnata sigurnost, za spre~uvawe na nered ili
krivi~no delo, za za{tita na zdravjeto i moralot ili za za{tita na
pravata i slobodite na drugite.
255