Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

na ekstremisti~ki protivnici. 263
Vo slu~ajot Plattform "Ärzte für das Leben" protiv Avstrija
(1988), Sudot ja razgleduval pozitivnata obvrska na dr`avata da im
pru`i za{tita na grupite koi go koristat pravoto na mirno sobirawe.
Vo ovoj slu~aj avstriskata vlada izdala dozvola za odr`uvawe na demonstracii
protiv abortusot na opredeleno mesto. Potoa, organizacijata
`alitel pobarala i dobila dozvola za nivno odr`uvawe na drugo
mesto {to bilo pomalku pogodno za kontrolirawe na tolpata. Vlastite
go izvestile organizatorot deka policijata mo`ebi nema da bide
vo sostojba da pru`i dovolna za{tita od protivdemonstranti, {to i se
slu~ilo. Sli~ni te{kotii se pojavile i na slednite demonstracii.
Organizatorite tvrdele deka avstriskata vlada go prekr{ila ~l. 11,
za{to ne prezela soodvetni merki demonstraciite da se odr`at bez
problemi. Sudot utvrdil deka Avstrija ima obvrska da gi za{titi grupite
koi go koristat pravoto na mirno sobirawe, za{to "vo demokratskoto
op{testvo pravoto na protivdemonstracii ne mo`e da se protegne
dotamu da go spre~uva pravoto na demonstracii." Me|utoa, Sudot
na dr`avite im ostava {iroka margina na procena vo ovaa oblast.
Ottamu, vo ovoj slu~aj, Sudot zaklu~il deka avstriskite vlasti gi prezele
site razumni i soodvetni merki za za{tita na demonstrantite i
deka nemalo povreda na ~l. 11 od Konvencijata.
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966
~l 21
Se priznava pravo na mirno sobirawe.
Vr{eweto na ova pravo mo`e da bide predmet samo na ograni~uvawata
predvideni so zakon koi se nu`ni vo edno demokratsko op{testvo
i vo interes na dr`avnata ili javnata bezbednost, bezbednosta na
javniot poredok, za{titata na javnoto zdravje ili moralot, ili za{titata
na pravata i slobodite na drugite.
~l. 22 st. 1
1. Sekoj ima pravo na mirno sobirawe ...
263
Pravoto na sloboda na mirno sobirawe mu se garantira na sekoj koj
ima namera da organizira mirni demonstracii ... so toa {to mo`nosta od nasilni
protivdemonstracii, ili mo`nosta ekstremistite so nasilni~ki nameri
koi ne ~lenuvaat vo zdru`enieto {to gi organizira demonstraciite, da se
pridru`at na demonstraciite, ne mo`e sama po sebe da go ukine ova pravo.
Duri i koga postoi vistinski rizik dvi`eweto vo javna povorka da zavr{i so
bezredija poradi ravoj na nastanite {to ne e pod kontrola na organizatorot,
formiraweto na takvata povorka, samo poradi toa, ne izleguva od ramkite na
primenata na ~l. 11 st. 1 od Konvencijata, a sekoe ograni~uvawe koe mu se nametnuva
na sobirot mora da bide vo soglasnost so odredbite od st. 2 na ovoj
~len (`alba br. 8440/78). Gomien, D. op. cit. str. 98.
246