Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

"pravo da ne se bide ~len na odreden sindikat" poradi po~ituvawe na
monopolot na sindikatite vo oblasta na vrabotuvaweto {to e vo sila
vo Obedinetoto Kralstvo. 258
[to se odnesuva do vtoriot kriteriujm, koj e prili~no slo`en
i nerazbirliv, Komisijata ne na{la nitu edna zaedni~ka cel, a ottamu
nitu zdru`uvawe vo smisla na ~l. 11 vo edna `alba vo koja grupa zatvorenici
tvrdele deka nivnoto pravo na zdru`uvawe e povredeno so
opredeluvaweto na prestoj vo samica (`alba br. 8317/78). Spored Komisijata,
toj ~len ne predviduva zatvorenikot da se dru`i so drugite
zatvorenici, nitu pak da se zdru`uva so drugi zatvorenici.
Vo vrska so ovoj kriteriumot postoi obemna praktika spored
koja Komisijata i Sudot smetaat deka poedinec mo`e da se natera da
im pristapi na opredeleni organizacii, za{to tie ne se zdru`enija vo
smisla na ~l. 11. Taka, na primer, vo slu~ajot Le Compte, van Leuven i de
Mayere protiv Belgija (1981), Komisijata bila na mislewe deka lekarite
koi podnele `alba mo`at da se prisilat da stapat vo belgiskoto
dru{tvo ~ija cel e da obezbedi po~ituvawe na medicinskata etika i da
ja ~uva ~esta, doverlivosta, ispravnosta i dostoinstvoto na svoite
~lenovi. Pritoa, Komisijata i Sudot utvrdile deka ova telo ne e zdru-
`enie vo smisla na ~l. 11, za{to vr{i i javni funkcii, na primer kontrola
na profesionalnoto odnesuvawe na svoite ~lenovi. Vakvi nejasnotii
vo pogled na koristeweto na ovoj kriterium postojat i vo brojni
drugi slu~ai. 259
Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966
~l. 22
1. Sekoj ima pravo na mirno sobirawe i sloboda na zdru`uvawe
so drugi lica vklu~itelno i pravo na osnovawe sindikati ili da im
pristapi zaradi za{tita na svoite interesi.
2. Ostvaruvaweto na ovie prava mo`e da bide ograni~eno so neophodni
zakonski merki potrebni vo demokratskoto op{testvo samo
vo interes na dr`avnata ili javnata bezbednost, spre~uvaweto na neredi
ili krivi~ni dela, za{titata na zdravjeto ili moralot ili za{titata
na pravata i slobodite na drugite. So ovoj ~len ne se zabranuva
postavuvawe na zakonski ograni~uvawa vo vr{eweto na tie prava na
pripadnicite na vooru`enite sili, policijata ili dr`avnata uprava.
3. Ni{to vo ovoj ~len ne gi ovlastuva dr`avite stranki na Konvencijata
na Me|unarodnata organizacija na trudot od 1948 za slobodata
na sindikalno zdru`uvawe i za{tita na pravoto na zdru`uvawe da
prezemat zakonodavni merki koi bi bile na {teta na garanciite na
taa Konvencija ili da go primenat zakonot na na~in koj bi bil na {teta
na tie garancii.
258
Vidi: Gomien, D. op. cit. str. 102.
259
Vidi: Gomien, D. op. cit. str. 103.
225