Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

3. Site lica vo edna dr`ava se razlikuvaat vo dve kategorii: a)
lica koi imaat dr`avjanstgvo na taa dr`ava i b) stranci kako lica koi
imaat dr`avjanstvo na druga dr`ava (stranski dr`avjani) ili lica koi
nemaat dr`avjansto na nitu edna dr`ava (apatridi, apoliti).
1 0 Dr`avjanin e lice koe spored zakonite na nekoja dr`ava go
steknal nejzinoto dr`avjanstvo, a spored tie zakoni podocna ne go
izgubil. Dr`avjanin, vsu{nost, e sekoe lice koe pravno e vrzano za
edna dr`ava, na toj na~in {to pokraj opredeleni obvrski, mu se dostapni
site prava vo taa dr`ava bez ogled dali se nao|a na nejzinata teritorija
ili vo stranstvo. 251
2 0 Lice bez dr`avjanstvo (apolit, apatrid) e lice koe spored
svoite zakoni ne go priznava nitu edna dr`ava za svoj dr`avjanin.
Bezdr`avjanstvoto nastanuva taka {to nekoj }e se rodi vo takvi okolnosti
da ne stekne nitu spored eden dr`aven zakon dr`avjanstvoto na
nekoja dr`ava, ili taka {to liceto go izgubilo svoeto dr`avjanstvo, a
ne steknalo dr`avjanstvo na nekoja druga dr`ava. Poslednoto mo`e da
se slu~i poradi prodol`ena otsutnost od tatkovinata, a zakonot na taa
zemja za otsutnosta od odredeno traewe vrzuva zaguba na dr`avjanstvoto
({to mo`e da se spre~i so nekoi zakonski opredeleni dejstvija: vra-
}awe vo tatkovinata na pokratko vreme, redovno javuvawe vo konzulatot,
uredno prodol`uvawe na patnata isprava). Mnogu lica ostanale
bez dr`avjanstvo so preo|aweto na nivniot roden kraj pod druga suverenost
(na primer, teritorijalni promeni po prvata svetska vojna), a
poradi stek na okolnosti vrz niv ne e primenet propis za regulirawe
na pra{aweto na dr`avjanstvoto. 252
3 0 Dvojno dr`avjanstvo (bipatridija) i povekekratrno der-
`avjanstvo (polipatridija) e sostojba na liceto koe dve ili pove}e
dr`avi spored svoite zakoni go smetaat za svoj dr`avjanin. Toa nastanuva
koga nekoe lice so ra|awe stekne pove}e dr`avjanstva (na primer,
koga liceto se rodi vo dr`ava koja go primenuva na~eloto ius soli, od
roditeli {to poteknuvaat od dr`ava koja mu priznava dr`avjanstvo
spored na~eloto ius sanguinis), ili koga nekoe lice podocna stekne novo
dr`avjanstvo, bez da go zagubi dotoga{noto (na primer, ne se pogri`ilo
za otpust od porane{noto dr`avjanstvoto). Zakonot za makedonskoto
dr`avjanstvo ne zabranuva dvokratno ili pove}ekratno dr`avjanstvo.
253 4 0 Stranci se licata koi ne se vo dr`avjanska vrska so dr`avata
vo koja trejno ili privremeno se nao|aat. Stranecot e podveden na
vlasta na dr`avata vo koja prestojuva vrz osnova na na~eloto na teri-
251
Vo pogled na dr`avjanskiot status pretstavuva diskriminacija sekoe
razlikuvawe me|u dr`avjanite na dr`avjani i podanici, na dr`avjani i
gra|ani od vtor red, na dr`avjani po poteklo i naturalizirani dr`avjani.
252
Andrassy, J. op. cit. str. 230.
253
Ibid, str. 231.
214