Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

ograni~uvaat javnata politi~ka aktivnost i ottamu ne se vo funkcija
na odr`uvawe na vistinski demokratski sistem. 234
Vo taa smisla treba da se tolkuvaat i krivi~nite dela kleveta,
navreda ili iznesuvaweto li~ni ili semejni priliki storeni kon
pretsedatelot na Republikata vo vr{eweto na negovata funkcija ili
kon lice koe se nao|a na kandidatska lista za vreme pred izborite ili
neposredno pred glasaweto. Za ovie krivi~ni dela spored ~l. 184 st. 2
i 3 KZ od 1996, be{e predvideno gonewe po slu`bena dol`nost. Na toj
na~in, vo odnos na za{titata na ~esta i ugledot, zakonodavecot, vsu-
{nost, gi povlastuva{e politi~atite, odnosno javnite li~nosti vo
odnos na obi~nite gra|ani. So ogled na toa {to vakvata opredelba
be{e sprotivna na jurisprudencijata na Komisijata i Sudot za ~ovekovite
prava koi ne insistiraat vrz takvi dopolnitelni oblici na za{-
tita vo praktikuvaweto na slobodata na javno izrazuvawe, so izmenite
na od 2004 godina ovie odredbi se bri{ani od KZ. Imeno, Komisijata
smeta deka politi~arite mora da bidat podgotveni da prifatat mnogu
postroga javna kritika za nivnite aktivnosti i izjavi, odnosno deka
takvata kritika ne bi trebalo da se smeta za klevetni~a dokolku dava
dovolni osnovi za somnevawe vo nivniot li~en karakter i nivnata
reputacija. Vo vrska so ova, diskusijata za odredeni moralni aspekti
na politi~arite, spored Komisijata ne zadira vo nivnata privatnost,
tuku e vo interes na javnosta se dodeka raspravata za javniot moral na
odreden nivni akt ne se pribli`i do nivoto na kleveta. Pritoa, zna~ajno
e da se istakne deka barawata za doka`uvawe na vistinitosta na
kritikata ne se prifateni od Komisijata, zatoa {to vrednosnite sudovi
pretstavuvaat esencijalen del na slobodata na pe~atot, a nemo`nosta
od doka`uvawe e inherentna vo procenata na vrednosnite sudovi.
Spored misleweto na Komisijata, "esencijalno vo demokratskoto
op{testvo e pluralizmot na mislewata, vklu~itelno i na onie koi se
{okantni ili navredlivi i koi vo osnova se dozvoleni. Za efikasno da
se za{titi slobodata na izrazuvaweto, restrikciite mora da bidat
odredeni vo duhot na pluralizmot, tolerancijata i {irinata na pogledite,
osobeno koga slobodata na izrazuvaweto e vovle~ena vo politi~-
234
Vrednostite kako ~est na zamjata ili vladata, "~est na nacijata,
dr`avni ili drugi oficielni simboli, avtoriett na jasnite organi (osven sudovite)"
ne se spomnati vo st. 2 i zaradi toa ne se legitimni pri~ini za ograni~uvawe
na slobodata na izrazuvawe. Od tie pri~ini nacionalnite sudovi
ne smeeat da sankcioniraat nitu edna kritika - izrazena so zborovi, gestovi,
sliki ili na drug na~in - protiv takvi apstraktni poimi, bidej}i ne spa|aat
vo opfatot na oblasta {to e za{titena so st. 2... Na primer, uni{tuvaweto na
nekoj dr`aven simbol ili nekoj "navredliv" akt protiv istiot bi bil izraz
na ne~ie nesoglasuvawe i kritika na nekoi politi~i odluki, aktigvnost na javnite
organi, javnite politiki vo odredeni oblasti, ili sî drugo {to e povrzano
so koristeweto na vlasta. Macovei, M. op. cit, str. 30.
191