Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

2. So ogled na toa {to ostvaruvaweto na ovie slobodi so sebe
nosi obvrski i odgovornosti, mo`e da bide podlo`eno na takvi formalnosti,
uslovi, ograni~uvawa i sankcii predideni so zakon, koi vo demokratskoto
op{testvo pretstavuvaat neophodni merki vo interes na
dr`avnata bezbednost, teritorijalniot integritet ili javnata sigurnost,
spre~uvaweto na neredi ili krivi~ni dela, za{titata na zdravjeto
ili moralot, ugledot ili pravata na drugite, spre~uvaweto {irewe
na doverlivi informacii ili vo interes na za~uvuvaweto na avtoritetot
i nepristrasnosta na pravosudstvoto.
*
^lenot 10 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite
prava i osnovnite slobodi go garantira pravoto na sloboda na izrazuvawe
kako pravo vo koe se pomesteni: 1 0 pravoto na slobodno mislewe,
230 2 0 pravoto na primawe informacii i idei, 3 0 pravoto na soop{-
tuvawe na informacii i 4 0 pravoto prethodno navedenite prava da se
u`ivaat i praktikuvaat bez me{awe na javnata vlast i bez ogled na
granicite. Ova pravo e pravo samo po sebe, no i pretpostavka ili sostaven
del na drugi prava za{titeni so Konvencijata, kako na primer,
na slobodata na zdru`uvawe. Slobodata na izrazuvawe, istovremeno
mo`e da e sprotivna na drugi prava za{titeni so Konvencijata, kako
na pravoto na pravedno sudewe, na po~ituvawe na privatniot `ivot, na
sovesta i religijata. Vo slu~aj na takva sprotivnost, Sudot za ~oveostanatite
uslovi od stav 2." Kasaciono pravo ... str. 34 .
230
Na{ stav e deka pravoto na sloboda na mislewe koe e pomesteno vo
Evropskata konvencija i ottamu kako nesre}na formulacija i vo Ustavot na
Republika Makedonija e ~ista deklaracija, gol politi~ki pamflet i ottamu
nudum ius. Pokraj toa izdvojuvaweto na ova sloboda kako posebno pravo, isto
taka nema kakva i da e logika, za{to misleweto na ~ovekot e ne{to {to ostanuva
vo negoviot um, i dokolku ne e izrazeno (a toa e ve}e ne{to drugo) e nonsens.
Imeno, nema nikakva smisla vo tvrdewata na Macovei i drugi, od tipot
deka "dr`avite ne smeat da se obiduvaat da gi indoktriniraat svoite gra|ani
i deka ne treba da im se dozvoli da pravat razliki me|u licata koi imaat edno
ili drugo mislewe (!?)" Slobodata na mislewe nema svoe opravduvawe nitu vo
negativnata forma: "Slobodata na svoe mislewe sodr`i i negativna sloboda
za nemo`nost od prisilba za iska`uvawe za sopstvenoto mislewe (Vogt protiv
Germanija, 1995)," ottamu {to ova pravo vo celost e zadovoleno so proklamiraweto
deka slobodata na izrazuvaweto sodr`i i negativna sloboda - da
ne se zboruva. Macovei, M. Sloboda na izrazuvawe, Directorate General of Human
Rights, Council of Europe, Strasbourg Cedex, 2001, str. 10. Nakratko, nie smetame
deka slobodata na mislata ne zna~i sloboda na poedinecot da misli {to
saka bez toa da mu go prenesuva na drug spored na~eloto deka nikoj ne mo`e da
se povika na odgovornost za negovite tajni misli (cogitationis poenam nemo patitur),
tuku samo nu`no vklu~uvawe na slobodata na izrazuvawe na mislata vo
demokratskoto op{testvo.
188