Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

odata vo realno sfateniot `ivot, negovata svest kako moralno vtemeluvawe
na ~ovekovite granici na slobodata." 227
Slobodata na izrazuvaweto, Ustavot ja opredeluva vo smisla
na sloboda po pat na govor, pismo, slika, crte` ili na drug na~in da se
dade soop{tenie kako i da se izrazuvaat misli, gledi{ta i ~uvstva
preku pe~ateni dokumenti, radiodifuzija, film ili elektronski informaciski
sistemi. Vo ovaa smisla se opfateni i sredstvata za produkcija
i komunikacija, prenos ili distribucija na informacii i idei.
Vo negativna smisla taa zna~i deka sekoj gra|anin e za{titen od kakva
i da e prisilba da gi izrazi svoite pogledi vo politi~ka, religiozna,
kulturna i druga smisla. Slobodata na informiraweto, opfa}a osobeno:
1 0 sloboda na govor i javen nastap i, 2 0 sloboda na informirawe. 228
1 0 Slobodata na govor i javen nastap zna~i pravo na gra|aninot
da zboruva javno, odnosno slobodno da gi izrazuva svoite misli na
razli~ni vidovi javni sobiri. Ovaa sloboda ja so~inuvaat dva me|usebno
povrzani elementi: sloboda na govorot vo naj{iroka smisla na
227
Ibid. str. 673. "Na individualen plan, prodol`uva istiot avtor, "sovesta
se manifestira kako dol`nost sprema sebesi i kako pravo vo op{testveniot
prostor. Taa se vospostavuva kako osnova na avtonomijata na li~nosta
vo moralnata sfera kako pra{awe na integritetot na li~nosta. Navistina,
socijalno priznanie dobija samo prigovorot na sovesta na lekarite i civilnoto
slu`ewe na voeniot rok kako moralno pravo, dodeka e zaostaveno moralnoto
zna~ewe na moralnata dimenzija na vospituvaweto na decata od strana na
roditelite i prakti~no svedeno na izborot na verosipovesta. Paktot za
gra|anski i politi~ki prava moralnoto pra{awe ne go tretira samo kako
privatna rabota, odnosno kako pra{awe na slobodata na voljata, tuku kako
rabota na sloboda na akcija i implicira odnos kon drug. Slobodata na sovesta
vklu~uva i javni nastapi, povrzuvawe na lu|e so sli~ni uveruvawa i nivno
organizirawe. Taa mo`e da bide osnov za mnogu op{testveni akcii koi nastanuvaat
spontano po povod na nekoj ~ove~ki problem (mirovni sakcii, ekolo{ki
pra{awa i dr.)." Ibid. str. 674. Sloboda na sovesta, pak spored Rouls
pretstavuva sloboda na individuite da gi sledat svoite moralni, filozofski
ili religiozni interesi bez pravni ograni~uvawa koi od niv baraat da se
vpu{taat ili da ne se vpu{taat vo kakvi i da bilo posebni formi na religiozna
ili nekoja druga praktika koga ostanatite lu|e se pravno obvrzanii da
ne se me{aat (Rouls, X. op. cit. str. 229-230).
228
Pravoto na sloboda na izrazuvawe, vsu{nost, Ustavot go garantira
kako kompleks od slednive prava i slobodi: 1 0 pravo na javno izrazuvawe na
mislata, 2 0 sloboda na govor, 3 0 sloboda na javen nastap, 4 0 pravo na javno
informirawe, 5 0 pravo na slobodno osnovawe institucii za javno informirawe,
6 0 pravo na sloboden pristap kon informacii, 7 0 sloboda na primawe
informacii, 8 0 sloboda na prenesuvawe informacii 9 0 pravo na odgovor vo
sredstvata za javno informirawe, i 10 0 pravo na ispravka vo sredstvata za javno
informirawe.
186