Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Ne{to poinakov e slu~ajot so slobodata na sovesta, za koja za
nas sosema ispravno e tvrdeweto spored koe vrz antropolo{ka osnova
taa se opredeluva kako mentalna konstanta, kako del na ~ovekoviot
identitet. Sovesta e moralna osnova vrz koja iskustvoto gi nadograduva
stavovite koi se sublimirani zaklu~oci od razli~no nivo na
op{tost taka {to moralnite stavovi se posledica na razli~nite `ivotni
situacii. Ottamu, poteknuvaat "gre{kite ili konfliktite na
moralnosta, nedorazbirawata okolu razli~nite ~ove~ki vrednosti i
tragi~nite nedorazbirawa (~ove~ki drami). Realno, zaradi zagubata na
op{to~ove~kiot plan, paralelno postojat razli~no integrirani
li~nosti kako i razli~no nivo na dostignatiot integritet. Vsu{nost,
{to ~ovekot mu dol`i na ~oveka, vrednostite koi gi vospostavuva na
~ove~ko ramni{te kako {to se pomo{ vo nevolja, doverbata i sli~no
se test na proverkata na sovesta i nejzina avtonomna osnova." 226
Slobodata na sovesta vo praktikata na ~ovekovite prava vo prv
red e sfatena kako sloboda na verosipovest {to istoriski e usloveno.
Moderniot kontekst na ova ~ovekovo pravo e sloboda na misleweto so
{to e postignat dovolen stepen na individualizacija na ~ovekot. Slobodata
na sovesta e priznata na socijalno ramni{te kako prigovor na
sovesta na lekarite ili kako civilno otslu`uvawe na voeniot rok.
Slobodata na sovesta sfatena po{iroko kako rabota uveruvawe e priznaena
i na nivo na zaednicite kako {to e semejstvoto. Dr`avite dogovorni~ki
na Paktot za gra|anski i politi~ki prava se obvrzuvaat na
po~ituvawe na slobodata na roditelite, i vo slu~aj na potreba, na zakonskite
starateli da obezbedat versko i moralno vospituvawe na svoite
deca soglasno svoeto sopstveno uveruvawe (~l. 18/4). Po{irokiot
kontekst na slobodata na sovesta, ~ij prakti~en vid slobodata na izrazuvaweto
na uveruvaweto, e temel na modernoto sfa}awe na li~nosta
kako kriterium za procena na vnatre{nite granici na slobodata na
misleweto koja ne smee da se apsolutizira vo negativna smisla kako
sloboda od kakva bilo kontrola {to ~esto se slu~uva vo op{testveniot
prostor kako {to taa e definirana vo liberalna moralna teorija.
Op{ta pretpostavka na kontekstot na ova pravo e pravoto na `ivot,
no kako li~no, a ne kako op{testveno sfa}awe na vrednosta na
`ivotot i ispolnuaweto na negovata smisla. Taka pravoto na dostoinstvo
kako op{ta ramka pomalku ili pove}e na site ~ovekovi prava od
apsoluten dobiva konkreten vid i svojata potvrda ja nao|a ne kako
op{t argument, tuku kako izraz i dokaz na najdobrite ~ovekovi vrednosti.
Osnovot vrz koj realno treba da se vtemelat ~ovekovite prava
ne e apstraktno sfatenoto dostoinstvo kako rabota na formalno po-
~ituvawe na edinstvenata polo`ba na ~ovekot vo prirodata, slobodata
na ~ovekot kako normativno opredeleno bitie na slobodata na umno
opredelenata prakti~na filozofija, tuku na ~ovekot kako del od pri-
226
Janji}-Komar, M. Sloboda savesti, Pravni `ivot, Beograd, 2002/9. str. 673.
185