Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

od strana na Obedinetite nacii vo 1948 godina. Za nea voobi~aeno se
smeta deka nema zadol`itelna pravna sila, tuku deklarativen i programski
karakter. Me|utoa, najgolemiot broj od nejzinite pravila prifateni
od strana na dr`avite, kako i vo me|unarodnite pravni akti
taka i vo vnatre{noto zakonodavstvo, prerasnaa vo obi~ajno pravo koi
kako takvi im se nametnaa na site dr`avi, odnosno prerasnaa vo nekoj
vid minimum {to mora da bide prifaten vo sekoe civilizirano op{etstvo.
Ottamu kako i od drugi pri~ini, 6 vo koi ovde nema da navleguvame,
Univerzalnata deklaracija ne e ednostavna preporaka, tuku
izvor na pravoto.
2 0 Za razlika od me|unarodnoto obi~ajno pravo koe ednakvo gi
obvrzuva site dr`avi, me|unarodnite dogovori za ~ovekovite prava gi
obvrzuvaat samo onie dr`avi koi se obvrzale so dogovorot. Dogovorite
za ~ovekovite prava se razlikuvaat od drugite dogovori po toa {to
iako se zaklu~uvaat me|u dr`avi, nivni korisnici ne se dr`avite,
tuku nejzinite dr`avjani. Najzna~ajni od tie dogovori se Me|unarodniot
pakt za gra|anski i politi~ki prava i Me|unarodniot pakt za
ekonomski, socijalni i kulturni prava od 1966 godina, kako i Evropskata
konvencija za ~ovekovite prava i osnovnite slobodi od 1950 godina.
Vo me|unarodna smisla odredbite od navedenite spogodbi i drugi
dogovori za ~ovekovite prava pretstavuvaat konkretizacija na pravilata
sodr`ani vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot. Na
toj na~in, odredbite na Univerzalnata deklaracija od programski i
deklarativni, preku niv perasnaa vo pravni pravila.
3 0 Op{tite pravni na~ela na civiliziranite narodi, kako supsidijaren
izvor na me|unarodnoto pravo, nastanaa od potrebata da se
reguliraat odnosite koi ne se pokrieni so me|unaroden dogovor, kako
i od nemo`nosta nekoi odredbi od me|unarodnite dogovori da se protolkuvaat
nadvor od kontekstot na op{tite na~ela na vnatre{nopravniot
sistem osobeno toga{ koga tehnolo{kiot razvoj bara novi re{enija
na koi me|unarodnoto pravo ne mo`e dovolno brzo da reagira. Bez
ogled na faktot {to poimot na ovie na~ela e mnogu te{ko da se odredi,
preovladuva stavot deka pod toa mo`e da se podrazberat na~elata
na vnatre{nopravniot poredok koi se zaedni~ki za site pravni sistemi.
Kako ilistracija za potrebata od primena na ovie na~ela mo`e da
poslu`i tolkuvaweto na pravoto na za{tita na privatnosta garantirano
so ~l. 17 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava.
Vo toj ~len e predvideno deka "nikoj ne mo`e da bide izlo`en na proizvolno
me{awe vo negoviot privaten `ivot, semejstvoto, domot i
prepiskata." Ovaa za{tita na privatnosta mo`e da bide zagrozena so
usovr{uvawe na tehnikata, na primer, so sovremenite elektronski
uredi za prislu{uvawe na dale~ina ili so posebni kompjuterski banki
6
Vidi: Dimitrijevi}, V. Univerzalna deklaracija o ljudskim pravima posle ~etrdeset
godina, Arhiv, Beograd, 1988/4, str. 610 i natamu.
18