Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

[to se odnesuva do navodot vo inicijativata deka terminot
"Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija" ne e vo soglasnost
so Ustavot, Sudot oceni deka upotrebata na ovoj termin ne ja
doveduva vo pra{awe ustavnosta na osporenata odredba, od pri~ini
{to op{to poznat e faktot deka Socijalisti~ka Federativna Republika
Jugoslavija pove}e ne postoi kako dr`ava. Od druga strana ~l. 1
st. 2 od Ustavot, opredeluva deka suverenitetot na Republika Makedonija
e nedeliv, neotu|iv i neprenosliv, pa so samoto toa proizleguva
deka osporenata odredba vo nikoj slu~aj ne mo`e da se primenuva za teritorija
na dr`ava {to ne postoi, tuku za teritorijata na Republika
Makedonija i za nejzinite gra|ani. Od druga strana, egzistiraweto na
ovoj termin ne e od su{tinsko zna~ewe po odnos na osporeniot akt.
3. So Re{enie U.br. 120/2000 od 21. 02. 2001, Sudot ne povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 122 od Zakonot za odbrana
("SV RM," br. 8/1992 i 30/1995).
Spored navodite vo inicijativata osporenata odredba ne bila
vo soglasnost so ~l. 27 st. 3 od Ustavot. Ograni~uvaweto na slobodata
na dvi`eweto, prestojot ili naseluvaweto mo`elo da se ograni~i samo
so zakon, a ne i so uredba i toa edinstveno zaradi za{tita na bezbednosta
na Republikata, vodewe na krivi~na postapka ili za{tita na
zdravjeto na lu|eto, a ne i zaradi za{tita na interesite na odbranata
kako {to bilo predvideno vo osporenata odredba od Zakonot.
Sudot na Sednicata utvrdi deka spored ~l. 122 od Zakonot za
odbrana, zaradi za{tita na interesite na odbranata so uredba, Vladata
gi utvrduva zonite vo koi se ograni~uva slobodata na dvi`eweto,
prestojot ili naseluvaweto.
Vo kontekst na inicijativata, a vrz osnova na navedenoto, nesporno
e deka pravata na gra|anite slobodno da se dvi`at na teritorijata
na Republikata i slobodno da go izbiraat svoeto mesto na `iveewe
kako i pravoto da ja napu{taat i da se vra}aat na teritorijata na
Republikata mo`e da se ograni~i so zakon me|u drugoto i koga e toa
potrebno zaradi za{tita na bezbednosta na Republikata.
Sobranieto na Republika Makedonija kako nositel na zakonodavnata
vlast, go donese Zakonot za odbrana so koj se ureduva polo`bata,
pravata i obvrskite na osnovnite subjekti na sistemot na odbranata
(gra|anite, organite na dr`avnata vlast i armijata), kako i polo-
`bata na nositelite na izvesni obvrski vo ramkite na ovoj sistem
(pretprijatija, javnite ustanovi i slu`bi i edinicite na lokalnata
samouprava), mestoto i zada~ite na civilnata za{tita, elementite na
obu~uvaweto za odbrana i bezbednosta vo oblasta na odbranata.
Me|utoa, ovoj zakon ne ja ureduva materijata od oblasta na
odbranata vo podrobnosti tuku ostavil mo`nost ovaa materija da se
dorazviva odnosno da bide predmet i na podzakonska regulativa. Vo taa
smisla, Zakonot dava golem broj izre~ni ovlastuvawa za donesuvawe na
podzakonski akti od koi najbrojni se uredbite na Vladata i pravi-
176