Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

nivnite istoriski i po{iroki op{toteoretski dimenzii so koi, vpro-
~em, vo posledno vreme vo dovolna mera e preplavena ne samo stranskata
tuku i doma{nata literatura.
3. Na ustavno ramni{te osnovnata cel na garantiraweto na ~ovekovite
slobodi i prava e obezbeduvawe na nivnata pravna neotu|ivost.
Ottamu, vo ramkite na doma{niot praven poredok, sodr`inata na
osnovnite slobodi i prava e ekskluzivna materija. Tie, po pravilo se
ostvaruvaat neposredno vrz osnova na Ustavot, a so zakon mo`at da se
pro{iruvaat uslovite i na~inite na nivnoto ostvaruvawe samo ako za
toa postoi izre~no ustavno ovlastuvawe i samo vo ramkite na toa
ovlastuvawe. So toa, se razbira, vo ramkite na doma{niot praven poredok,
vo krajna linija samo Ustavot e merilo za ostvaruvaweto na za-
{titata na ~ovekovite slobodi i prava. 4 So toa - preku ostvaruvaweto
na principot na ustavnosta vo sozdavaweto, transformiraweto i primenata
na pravoto, slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot stanuvaat
so Ustavot postavena materijalna garancija za vr{ewe na javnata
vlast. 5 Pritoa, ovde e va`no posebno da se podvle~e deka listata na
pravata i slobodite i nivnite garancii koi se sodr`ani vo Ustavot na
Republika Makedonija ne e zamislena kako kone~na i zatvorena. Taa
lista se nadopolnuva i permanentno }e se pro{iruva so odredbite na
me|unarodnite dogovori na koi im pristapila ili vo idnina }e im
pristapi na{ata dr`ava. Za{to, spored odredbata od ~l. 118 od Ustavot,
"Me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so
Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat
so zakon," a spored pravnata sila se nad zakonot.
4. Me|unarodnata obvrska na dr`avite da gi po~ituvaat ~ovekovite
prava na sopstvenite gra|ani proizleguva od tri osnovni izvori:
1 0 me|unarodnite obi~ai, 2 0 me|unarodnite dogovori, i 3 0 op{tite
pravni na~ela na civiliziranite narodi.
1 0 Najzna~ajni izvori na me|unarodnoto obi~ajno pravo se pravilata
na Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, doneseni
na osnovnite slobodi, Skopje, Vlada na Republika Makedonija, 1996, str. 15.
4
Nu`no e da se istakne deka vo nekoi dr`avi, na primer, vo Francija
i [panija, temelnite ustavni normi za pravata i slobodite na ~ovekot i gra-
|aninot i za organizacijata na vlasta se razrabotuvaat vo posebni vidovi zakoni
koi vo ustavnata teorija se narekuvaat organski zakoni, a koi spored
pravnata sila se nao|aat pod ustavot, me|utoa nad ostanatite zakoni. Pogolemata
pravna sila na organskite zakoni proizleguva, od postrogoto odnosno
kvalifikuvanoto mnozinstvo so koi tie se donesuvaat za razlika od site ostanati
zakoni koi se donesuvaat so obi~no mnozinstvo od odnosnite zastapnici
vo pretstavni~koto telo. Sokol, S i Smerdel, B. Ustavno pravo, Informator, Zagreb,
1995, str. 14-15.
5
Izve{taj za kompatibilnosta... , str. 9.
17