21.11.2015 Views

Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

nite telekomunkaciski operatori i davatelite na javna telekomunikaciska<br />

usluga da mu dostavuvaat potrebni informacii, koi Direkcijata<br />

gi smeta za potrebni zaradi vr{ewe na nejzinata nadle`nost<br />

utvrdena so ovoj zakon, obvrzuvaj}i se da ne objavuva doverlivi informacii.<br />

Vrz osnova na odredbite ~l. 18 st. 1 i 2 od Ustavot, Sudot oceni<br />

deka so ovlastuvaweto na direktorot da bara od davatelite na javnite<br />

telekomunikaciski uslugi da mu dostavuvaat potrebni informacii<br />

svrzani so rabotata na Direkcijata, i davaj}i mu pravo sam da gi kvalificira<br />

kako doverlivi, odnosno nedoverlivi, e sprotivno na ~l. 18<br />

st. 1 i 2 od Ustavot.<br />

4. So Odluka U. br. 32/2000 od 12. 07. 2000, Sudot go ukina ~l. 18-<br />

a st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir ("SV RM,"<br />

27/1972, 29/1983, 51/1988, 19/1990 i 26/1993), vo delot "grob ili drugo."<br />

Na sednicata Sudot utvrdi deka vo osporenata odredba e predvideno<br />

so kazna zatvor od 40-60 dena da se kazni toj {to na grob ili<br />

drugo javno mesto postavi natpis, fotografija ili podigne spomen<br />

obele`je na lice koe go izgubilo `ivotot kako neprijatel na NOB<br />

ili op{testveno politi~koto ureduvawe na Republika Makedonija.<br />

Razgleduvaj}i ja osporenata odredba od zakonot vo kontekst na<br />

~l. 8 st. 1 al. 8, 9, 11 st. 1 i 25 od Ustavot, Sudot oceni deka taa, vo delot<br />

so koj kako kaznivo povedenie go opredeluva istaknuvaweto fotografija,<br />

natpis ili spomen obele`je na grobot na liceto {to go izgubilo<br />

`ivotot kako neprijatel na NOB ili na op{testveno-politi~koto<br />

ureduvawe, ima implikacii vrz respektiraweto na ~ove~koto dostoinstvo<br />

kako ustavna vrednost {to go protkajuva ustavniot koncept<br />

na ~ovekovite prava i slobodi. Spored misleweto na Sudot, iznesenite<br />

ustavni odredbi, i ne samo tie, ja istaknuvaat vrednosta i neprikosnovenosta<br />

na ~ove~kata li~nost kako osnova i smisla na garantiraweto<br />

na ~ovekovite prava. ^ove~koto dostoinstvo, vo taa smisla, ne e<br />

samo edno od ~ovekovite prava {to izre~no se prepoznava vo ~l. 25 od<br />

Ustavot, tuku i nivna pretpostavka izrazena vo temelnata vrednost na<br />

humanizmot vo ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.<br />

Iako ~ove~koto dostoinstvo e vrednost {to vo prv red bara za-<br />

{tita koga se raboti za `ivite lu|e, <strong>Ustavn</strong>iot sud smeta deka negoviot<br />

doseg sekako gi opfa}a i umrenite. Iako izrazuvaweto na respektot<br />

kon umrenite mo`e da ima razli~ni nivoa i formi osobeno vo javnata<br />

sfera, Sudot smeta deka elementaren uslov za respekt na ~ove-<br />

~koto dostoinstvo e umreniot da bide pogreban onaka kako {to `ivite<br />

gi pogrebuvaat umrenite spored va`e~kite obi~ajni i pravni pravila,<br />

nezavisno od nivnite zaslugi ili grevovi gledani od aspekt na op{testvenata<br />

zaednica. Vo isto vreme toa go podrazbira i pravoto na bliskite<br />

(vrz bilo koja osnova) na umreniot da ne bidat popre~uvani da go<br />

pogrebat na voobi~aen, bi se reklo, dostoen na~in.<br />

Vo Republika Makedonija dostojnoto ili voobi~aenoto pogre-<br />

163

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!