Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

- Bill of Rights (Zakon za pravata) koj e donesen od angliskiot parlament
vo 1688, sodr`i izre~ni odredbi za bitnite slobodi i garancii
za nivnoto ostvaruvawe kako i na~elni odredbi za vrhovnite organi
na vlasta i nivnite nadle`nosti i odnosi. Spored svojata sodr`ina
toj ima karakter na ustaven dokument.
- Bill of Rights (Zakon za pravata) {to kako deklaracija za pravata
e donesen od pretstavnicite na narodot na Virxinija na 12. 06. 1776.
Vo ovoj dokument se istaknuva deka site lu|e od prirodata se ednakvo
slobodni i nezavisni i deka imaat izvesni vrodeni prava. Seta vlast
proizleguva od narodot, a zakonodavnata i izvr{nata vlast se odvoeni
i razli~ni od sudskata vlast.
- Deklaracija za nezavisnost na SAD donesena od Kongresot na
04. 06. 1776. Vo nea se veli deka na ~ovekot mu pripa|a neotu|ivo pravo
na `ivot, sloboda i streme` kon sre}a i deka celta na vlasta e da gi
obezbedi tie prava. Vlasta mora da proizleguva od soglasnosta na onie
so koi se vladee, a dokolku se poka`e {tetna za ostvaruvawe na postavenite
celi, narodot ima pravo da ja promeniili ukine.
- Ustavot na SAD od 1787.
- Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot (Declaratrion
des droits de l'homme et citoyen), donesena vo Francija na 26. 08. 1789.
- Vtorata Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot,
donesena vo Francija na 25. 06. 1793.
- Vajmarskiot ustav donesen vo 1919 vo Germanija.
2. Op{t stav na ustavnopravnata i politi~kata teorija e deka
eden sovremen demokratski sistem treba da gi sodr`i slednive elementi:
1 0 sistem na razvieni individualni slobodi i prava na ~ovekot i
gra|aninot, 2 0 neograni~en politi~ki pluralizam i, 3 0 odgovorna
vlada. Toa e prvata i dovolna pri~ina i ovoj trud da zapo~ne so sumarna
eksplikacija na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot.
3 Toa zna~i deka nemame pretenzii od po{iroko navleguvawe vo
3
Pod terminot ~ovek, Ustavot, po pravilo, go podrazbira sekoe `ivo
~ove~ko su{testvo vrz koe po razli~ni osnovi se protega jurisdikcijata na
Republika Makedonija, bez razlika dali e nejzin dr`avjanin i bez razlika na
negovite individualni prirodni ili socijalni svojstva. Pod terminot gra|anin,
Ustavot naj~esto gi podrazbira gra|anite na Republika Makedonija. Me-
|utoa, negovata paralelna upotreba so terminot ~ovek za ozna~uvawe na subjektot
na najgolemiot broj slobodi i prava samo po sebe ne zna~i isklu~uvawe
na licata koi ne se dr`avjani na Republika Makedonija i vrz koi po razli~ni
osnovi se protega nejzinata jurisdikcija, od poseduvaweto na tie slobodi i
prava. So drugi zborovi, upotrebata na ovoj termin ne e diskriminatorska
nitu po vid ni po sodr`ina ili po obem na garantirawe, ostvaruvawe ili za-
{tita na odredenite slobodi i prava. Me|uresorska rabotna grupa, Izve{taj
za kompatibilnosta na zakonodavstvoto na Republika Makedonija so standardite
i barawata od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i
16