21.11.2015 Views

Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

e vospostaveno i va`no na~elo deka privatnoto seksualno odnesuvawe<br />

{to e vitalen element na li~nata sfera na poedinecot, ne mo`e da se<br />

zabrani samo zatoa {to mo`e da gi {okira ili navredi drugite.<br />

4 0 Vo smisla na prethodnoto treba da se gleda i zame{uvaweto<br />

vo privatnata sfera na transeksualcite. Taka, vo slu~aite Rees<br />

protiv Obedinetoto Kralstvo (1976) i Cossey protiv Obedinetoto<br />

Kralstvo (1990), Sudot utvrdil deka spored ~l. 8, dr`avata ne e<br />

obvrzana da gi menuva oficielnite registri za da im izleze vo presret<br />

na licata koi go promenile polot. Me|utoa, vo vtoriot slu~aj,<br />

Sudot istaknal deka dr`avata mo`e da bide obvrzana da go garantira<br />

pravoto na transeksualnoto lice da stapi vo brak i pokraj "pogre{noto"<br />

polovo opredeluvawe vo knigata na rodenite. Pritoa, Sudot sepak<br />

ne konstatira deka e povredeno pravoto na sklu~uvawe brak vo smisla<br />

na ~l. 12 od Konvencijata.<br />

5 0 Sudskata praktika za pravoto na po~ituvawe na privatniot<br />

`ivot go opfa}a i pra{aweto na regulirawe na li~nite imiwa. Iako<br />

~l. 8 ne sodr`i nikakvo eksplicitno povikuvawe, imeto na sekoj<br />

poedinec e zna~ajno ottamu {to se odnesuva na negoviot privaten `ivot.<br />

Fakt e me|utoa deka Sudot nikoga{ ne utvrdi prekr{uvawe vo<br />

ovaa oblast vo koja dava {iroka margina na procena. 213 Pokraj toa, Sudot<br />

uka`a deka postojat prifateni razmisluvawa za javniot interes<br />

{to mo`e da se koristat za opravduvawe na normativnite ograni~uvawa<br />

za izbor i promena na li~nite imiwa. Tuka spa|aat: va`nosta<br />

{to se dava na stabilnosta na imeto, to~nata registracija na naselenieto,<br />

obezbeduvaweto na li~nata identifikacija i povrzanosta na<br />

nositelitte na odredeno ime so semejstvoto.<br />

6 0 Ovde treba na~elno da se istakne deka vo svojot izve{taj vo<br />

slu~ajot Brugmann and Scheuten protiv SR Germanija (1977), Komisijata<br />

se povikala na obemot na pravoto na privaten `ivot i zaklu~ila deka<br />

"baraweto za po~ituvawe na privatniot `ivot avtomatski se ograni-<br />

~uva do stepen vo koj samiot poedinec svojot privaten `ivot go dovel<br />

vo dopir so javniot `ivot ili vo tesna vrska so drugi za{titeni interesi.<br />

4. Pravoto na po~ituvawe na semejniot `ivot vo prv red gi<br />

opfa}a bliskite li~ni vrski na ~lenovite od potesnoto semejstvo,<br />

me|utoa, so ogled na nivnata zna~ajna uloga vo semejniot `ivot i<br />

takvite vrskite me|u bliski rodnini. Kako osnova za doka`uvawe na<br />

213<br />

Vo slu~ajot Sterjna protiv Finska, aplikantot se `alel deka nemo`nosta<br />

spored finskiot zakon da go promeni svoeto prezime e sprotivno<br />

na ~l 8. Toj tvrdel deka prezimeto mu predizvikuvalo problemi, za{to bilo<br />

{vedsko i bilo podl`no na pogre{en izgovor, {to predivikuvalo docnewe na<br />

po{ta i potiknuvalo kon formirawe prekar. Sudot ne gi prifati negovite<br />

argumenti zabele`uvajki deka mnogu imiwa podle`at na izvrtuvawa i dodavawa<br />

na prekari.<br />

154

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!