Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

na pravoto na privaten i semeen `ivot. Popre~uvaweto na ostvaruvaweto
na tie prava od strana na organite na javnata vlast e mo`no samo
pod uslovi utvrdeni so zakon ako se raboti za prezemawe na nekoja od
merkite vo interes na dr`avnata i javnata bezbednost, ekonomskata
blagosostojba na zamjata, prevencijata od neredi i kriminal, za{tita
na zdravjeto i moralot ili za{tita na pravata i slobodite na drugite
i ako toa e potrebno vo demokratskoto op{testvo.
Spored Sudot, ne se raboti za semeen `ivot i nema osnova da se
bara za{tita vrz osnova na ~l. 8 st. 1 od Konvencijata: 1 0 kaj ve{ta-
~koto oploduvawe (vo ovie slu~ai doniraweto sperma so cel da se izvr{i
ve{ta~ko oploduvawe ne mu dava pravo na donatorot za za{tita
na semjniot `ivot), 2 0 kaj poligamnite brakovi (slu~ajot Alilouch El
Abasse protiv Holandija - 1992) i 3 0 kaj homoseksualnite zaednici (vo
slu~ajot X i Y protiv Velika Britanija, Sudot istakna deka i pokraj
sovremenaat evolucija na stavovite vo odnos na homoseksualnosta,
trajnata homoseksualna zaednica nema pravo na po~ituvawe na pravoto
na semejniot `ivot).
Na ova mesto treba da se istakne i toa deka pri opredelbata
dali mo`e da dojde do ograni~uvawe na pravoto na privaten i semeen
`ivot (koi se ograni~eni so pravata na drugite, osobeno so pravata na
decata) treba da se vodi smetka za odredeno diskreciono pravo na dr`avite
da procenuvaat {to e soodvetno za nivnite op{testva i vo ramkite
na toa da mo`at da prezemaat opredeleni merki. Vakvoto pravo na
dr`avata, Sudot go potvrdi vo slu~ajot Hadyside protiv Velika Britranija
so poznatoto stanovi{te deka poradi nivniot neposreden i
postojan kontakt so vitalnite sili na svojata zemja, dr`avnite vlasti
vo princip se vo podobra pozicija od me|unarodniot sudija da dadat
mislewe za to~nata sodr`ina na legilativa {to go {titi moralot.
Sepak, Sudot postavi granica vo odnos na naru{uvaweto na privatniot
i semejniot `ivot {to dr`avata ne smee da ja premine pod obrazlo-
`nie deka go {titi moralot. Tokmu, vo ovaa smisla vo slu~ajot Dudgeon
protiv Irska, Sudot oceni deka celosnata zabrana na homoseksualnite
odnosi, so obrazlo`enie deka se {titi moralot, pretstavuva
nedozvoleno me{awe na dr`avata vo privatniot `ivot na gra|anite.
4. Spored praktikata na Komisijata i Sudot, pravoto na po~ituvawe
na privatniot `ivot pretstavuva pravo da poedinecot da
`ivee kako {to saka za{titen od javnosta. Toa pravo vo opredelena
mera go opfa}a i pravoto na vospostavuvawe i odr`uvawe odnosi so
drugite ~ove~ki su{testva (razvivawe odnosi so drugite lica i so nadvore{niot
svet), osobeno vo emocionalnata sfera, zaradi razvivawe i
zadovoluvawe na sopstvenata li~nost (Van Oosterwijk protiv Belgija,
Izv. Kom. - 1979 i Niemietz protiv Germanija - 1993). 212 Vo McFeeley i
212
Vo ovoj slu~aj, vo koj transeksualno lice baralo da mu se izmeni
izvodot od mati~nata kniga na rodenite, Komisijata go ograni~ila pravoto
152