Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

G l a v a I
SLOBODI I PRAVA NA ^OVEKOT I GRA\ANINOT
1. Da se zboruva za slobodite i pravata na ~ovekot ne mo`e, a da
ne se spomne nivniot istoriski razvoj koj datira od prvite ~ekori na
civilizacijata. 1 Vo ovaa sfera, sepak e najzna~ajno nivnoto pomestuvawe
vo opredleni dokumenti {to pretstavuvaat prvi ~ekori vo nivnoto
pravno kodificirawe vo forma vo koja tie denes se sre}avaat vo
sovremenite ustavi. Stanuva zbor za slednite akti:
- Magna charta libertatum (Golemata karta na slobodite) od 1215
kako prv dokument {to sodr`i odredbi za slobodite i pravata na ~ovekot.
- Habeas Corpus Act, 2 donesen od angliskiot parlament vo 1679
garantira edno od osnovnite prava na ~ovekot - negovata li~na sloboda
i zabranuva da mu se odzeme, osven vo slu~ai predvideni so zakon i vo
propi{ana postapka, pri {to re{ava~ka uloga vo li{uvaweto od sloboda
ima sudot. Su{tinata na ovoj akt se sostoi vo obvrskata na sekoj
upraven ili drug organ, liceto {to }e go li{i od sloboda vedna{ da
mu go predade na sudot, kako i pravoto na sekoe lice li{eno od sloboda
da podnese prigovor do sudot protiv i po povod negovoto li{uvawe
od sloboda. Organot e dol`en, so predavaweto na liceto, da mu podnese
na sudot i obrazlo`enie za pri~inite za li{uvaweto od sloboda i dokazi
za zakonitosta na toa li{uvawe. So ovoj akt, sudot e dol`en da go
raspravi slu~ajot i da odlu~i vedna{ so ili bez polo`ena garancija.
1
Poimot "prava na ~ovekot" e plod na racionalisti~kata prirodnopravna
misla i podrazbira{e deka ~ovekot spored svojata priroda poseduva
odredeni prava koi sekoja vlast mora da gi po~ituva. Tie prava neraskinlivo
vrzani za li~nosta bea ozna~uvani kako "prirodni," "vrodeni," "nepovredivi"
i "neotu|ivi." So nivnoto poseduvawe ili gubewe stoi ili pa|a ~ovekovata
li~nost. Oznakata "osnovni prava" ~ovekovite prava ja dobivaat po~nuvaj-
}i od francuskata i amerikanskata revolucija koga za prv pat dostignuvaat
kodifikacija vo ustavni dokumenti na dr`avite, Iako mislata za ~ovekovite
prava vo izvesna smisla se poklopuva so po~etocite na civilizacijata, duri
so amerikasnkiot i francuskiot ustav taa e realizirana i vo strogo pravna
smisla. Stojanovi}, D. Osnovna prava ~oveka, Ljudska prava i slobode u ustavima
evropskih dr`ava, Ni{, 1989, str. 9.
2
Bukvalniot prevod na habeas corpus na latinski zna~i - ima{ telo, a
sodr`inata na procesniot institut proizleguva od latinskiot izraz habeas
corpus cubiciendum {to zna~i - ti si dol`en da go predade{ liceto na sud.
15