Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

deka se neophodni da se primenat.
Soglasno ~l. 14 st. 1 od Ustavot na Republika Makedonija nikoj
ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno
so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila
predvidena kazna.
So ogled na toa deka guvernerot na Narodnata banka, kako inokosen
organ na istata, pokraj merkite koi Narodnata banka na Makedonija
gi prezema protiv bankite koi vo svoeto rabotewe ne se pridr-
`uvaat na zakonot i koi se taksativno nabroeni vo ~l. 34 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Narodnata banka na Makedonija,
so t. 14 od istiot ~len od Zakonot e ovlasten da prezema i drugi
merki za koi smeta deka e neophodno da se primenat kon soodvetnata
banka, bez da se utvrdi koi se tie merki i koi se tie slu~ai koga ovie
mer}i bi bile neophodni, Sudot oceni deka ovaa odredba od Zakonot e
nesoglasna so Ustavot. Ova dotolku pove}e {to spored ocena na Sudot
guvernerot na Narodnata banka, kako inokosen organ na istata, vo situacija
koga vo Ustavot na Republika Makedonija e zastapena koncepcijata
na podelba na vlasta na zakonodavna, sudska i izvr{na, ne mo`e
da bide ovlasten sam da go opredeluva vidot na merkite i sam da ceni
vo koi slu~ai e neophodno istite da se primenat.
4. So Re{enie U. br. 154/2000 od 27. 12. 2000, Sudot ne povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 9 st. 1 t. 5 od Zakonot za dr`avnite
slu`benici ("SV RM," br. 59/2000).
Spored navodite vo inicijativata ovaa zakonska odredba ne
bila vo soglasnost so ~l. 13 st. 1 i ~l. 14 st. 1, a vo vrska so ~l. 32 st. 2 i
54 st. 1 od Ustavot, bidej}i so nea se vr{elo trajno ograni~uvawe na
pravata i polo`bata na gra|anite, iako takvite ograni~uvawa ne bile
dopu{teni, osven ako toa ne bilo predvideno so Ustavot.
Kako argumenti za neustavnosta na osporenata zakonska odredba
podnositelot go naveduva i ~l. 66 od Krivi~niot zakonik spored
koj sudot e toj {to go opredeluva traeweto na merkata zabrana na vr{-
ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, koe ne mo`e da bide pokratko
od edna nitu podolgo od deset godini, ponatamu ~l. 110 st. 3 od istiot
zakonik, spored koj zastarenosta na izvr{uvaweto na ovaa merka nastapuva
koga }e pomine vremeto za koe e izre{ena taa merka, kako i ~l.
106 st. 5, od ovoj zakonik spored koj nikoj nema pravo da bara od gra|anite
da podnesuvaat dokazi za svojata osuduvanost ili neosuduvanost.
Sudot na sednicata utvrdi deka vo osporenata odredba (to~ka 5)
na st. 1 na ~l. 9 od Zakonot), pome|u drugite uslovi pod koi mo`e da se
vraboti lice kako dr`aven slu`beni, e utvrdeno i na liceto da ne mu e
izre~ena merka na bezbednost - zabrana na vr{ewe profesija, dejnost
ili dol`nost.
Razgleduvaj}i ja osporenata odredba od Zakonot vo odnos na
ozna~enite odredbi od ~l. 32 st. 2 i 5 od Ustavot, Sudot smeta deka
143