Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

odlu~uvaat na koja od posebnite okolnosti navedeni vo ~l. 6 st. 1 treba
í da sî dade prednost (1 0 interes na moralot, 2 0 javniot red, 3 0 nacionalnata
bezbednost, 4 0 koga toa go nalo`uvaat interesite na maloletnikot,
198 5 0 za{tita na privatniot `ivot na stranata vo sporot, 199 6 0
koga toa sudot go smeta za neophodno, 7 0 zatoa {to vo posebni okolnosti
javnosta na postapkata bi mo`ela da im nanese {teta na interesite
na pravdata) pred da prifatat deka postapkata zad zatvoreni vrati
ne e vo soglasnost so ova na~elo. 200 Me|utoa, vo sekoj slu~aj presudata
mora da se izre~e javno. 201
6. Vo ~l. 6 st. 2 od Konvencijata e utvrdeno na~eloto prezumpcija
na nevinost. Sudot ja opredeli smislata na ova na~elo vo slu-
~ajot Minelli protiv [vajcarija (1983), kade podnositelot se `alel
poradi toa {to so opredluvaweto na sudskite tro{oci i nadomestot
vo postapkata koja bila prekinata poradi zastarenost, e povredena
pretpostavka na nevinost. Sudot se soglasil so tie navodi i utrdil:
"bez obvinetiot prethodno da bide proglasen za vinoven vrz osnova na
zakon, i osnovano, bez da mu e dadena mo`nost da go koristi svoeto pravo
na odbrana, vo sudskata odluka protiv nego se izrazuva stav deka toj
e vinoven." Ovde e va`no da se istakne deka so ~l. 6 st. 2 liceto ne se
{titi od neprijatnostite svrzani so obvinenieto, kako {to e na primer
pritvorot.
7. Pravo na efikasno pravno sredstvo. Ottamu {to ~l. 6 st. 1
bara pravi~no sudewe, pri odlu~uvaweto po krivi~ni tu`bi i za gra-
|anski prava i obvrski, Komisijata i Sudot ~esto go opfa}aat i ~l. 13
pri razgleduvaweto na pra{awata vo vrska so ~l. 6. ^lenot 13 sekomu,
~ii prava i slobodi mu se povredeni spored Konvencijata, mu garantira
praven lek pred nacionalnite organi. Toj ima op{to zna~ewe i se
odnesuva na site drugi slobodi i prava garantirani so Konvencijata.
Pritoa, iako ovaa odredba e vo funkcija na dopolnuvawe na su{tinskite
prava i slobodi garantirani so Konvencijata, za da se smeta deka
e povreden ~l. 13, ne mora da bide povredena i nekoja druga odredba: do-
198
Vidi: ~l. 467 ZKP.
199
Interesot za za{tita na moralot vo praktikata na Sudot e prisuten
so upotreba na po{irokiot termin "navleguvawe vo privatnata sfera na
involviranite strani." Pod vlijanie na taa praktika vo ~l. 280 ZKP, kako
nov poseben osnov za isklu~uvawe na javnosta od glavniot pretres e predviden
"za{tita na li~niot i intimniot `ivot na optu`eniot."
200
Vo slu~ajot Axen protiv SR Germanija (1983), Sudot utvrdil deka
na~eloto na javnost se odnesuva na sekoja faza od postapkata koja mo`e da
vlijae na definitivnata odluka. Vo slu~ajot Le Compte, Van Leuven and De
Meyere protiv Belgija (1981), Sudot konstatiral deka principot na javnost
ne mora nu`no da bide povreden ako dvete stranki vo postapkata se soglasat
sudeweto da se odr`i zad zatvoreni vrati.
201
Vidi: ~l. 102 od Ustavot i ~l. 344 i 362 ZKP.
134