Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

pot na nezavisnost i nepristrasnost se zasnova vrz na~eloto na podelbata
na vlasta, no nitu Konvencijata, ni organite vospostaveni so nea
ne gi opredeluvaat na~inite na ispolnuvawe na ova barawe. Me|utoa,
praktikata poka`uva deka pripadnicite na izvr{nata vlast ne smeat
da se zanimavaat so kone~nata ocena za toa dali zakonot e pravilno
primenet. Vo slu~ajot Sramek protiv Avstrija (1984), Sudot zaklu~i
deka e povreden ~l. 6, za{to eden ~len do sudskiot sovet vo profesionalna
smisla bil zavisen od edna od strankite vo sporot. Vo slu~ajot
DeCubber protiv Belgija (1984), Sudot ne dozvolil istra`niot sudija
da bide ~len na sudskiot sovet, a vo slu~ajot Piersack protiv Belgija
(1982), do{ol do ist zaklu~ok, za{to pretsedatelot na sudot porano
bil javen obvinitel vo istiot predmet. Vo slu~ajot Hauschildt protiv
Danska (1989), Sudot konstatiral deka e povreden ~l. 6, za{to sudijata
od glavniot pretres, odlu~uval vo istra`nata postapka za opredeluvawe
na pritvorot.
3. Prifatlivost na dokazite. Spored Evropskiot sud pravilata
za upotrebata na dokazite vo postapkata vo na~elo se predmet na
ocena na nacionalnite sudovi. Me|utoa, Sudot vospostavi i nekoi va-
`ni nasoki, me|u koi zna~ajno e misleweto deka prifa}aweto na dokazi
dobieni na nezakonski na~in samo po sebe ne go povreduva ~l. 6 od
Konvencijata. 188 Ova e zna~ajno ottamu {to radikalna novina vo na-
{eto pravo pretstavuva bezuslovnata ekskluzija na site dokazi {to se
pribaveni nezakonito ili so kr{ewe na slobodite i pravata utvrdeni
98 st. 5 od Ustavot.
188
Me|utoa, vo slu~ajot Schenk protiv [vajcarija (1988), {to se
odnesuval na upotrebata na nelegalna snimka koja ne bila nara~ana od istra`niot
sudija, Sudot odlu~i deka ~l. 6 st. 1 ne e povreden, za{to odbranata
mo`ela da ja ospori upotrebata na snimkata, a postoele i drugi dokazi koi ja
potkrepile osudata na obvinetiot. Vo ovaa smisla, u{te pokarakteristi~en e
slu~ajot Khan protiv Obedinetoto Kralstvo (2000). Vo ovoj slu~aj aplikantot
pristignal vo Obedinetoto Kralstvo so avion kako i negoviot rodnina
kaj koj bila pronajdena droga. Pet meseci podocna, aplikantot posetil
prijatel koj bil pod istraga za trgovija so heroin. Pritoa, bez znaewe na prijatelot,
vo negoviot dom bil instaliran prislu{en ured. Policijata dobila
snimka od razgovorot spored koja aplikantot priznal deka bil involviran vo
trgovija so droga. Taka bil uapsen, obvinet i osuden. Pred Evropskiot sud
aplikantot tvrdel deka so toa se povredeni ~l. 8 (pravo na po~ituvawe na privatniot
`ivot) i ~l. 6 od Konvencijata. Vo odnos na `albata po ~l. 6, Sudot
zabele`al deka aplikantot imal vistinska mo`nost da gi ospori avtenti-
~nosta i upotrebata na snimkata. Toj ja osporil upotrebata, no ne i avtenti-
~nosta. Faktot deka bil neuspe{en vo toa, spored Sudot ne pravi razlika vo
ocenata na Sudot i zatoa utvrdil deka materijalot koj bil dobien so prekr-
{uvawe na ~l. 8 ne bil vo konflikt so barawata na pravi~nost vklu~eni vo
~l. 6 od Konvencijata.
130