Dejan Sulejmanov - Ustavn sudstvo (p.1082)

lno ponepovolna situacija nasproti svojot protivnik. Pravoto na
postapka vo koja se sprotivstaveni dvete strani e samo dopolnuvawe
na prethodnoto pravo. 182 Nakratko, spored ovie na~ela site dokazi
mora da bidat izneseni vo prisustvo na obvinetiot na javen pretres
pred nepristrasen sud, so mo`nost za kontradiktorna rasprava. 183 Ovie
na~ela podednakvo va`at za krivi~nite i za gra|anskite predmeti.
5 0 Obrazlo`ena presuda. 184 So ~l. 6 se bara nacionalnite sudovi
da ja obrazlo`at svojata presuda kako vo krivi~nata, taka i vo gra-
|anskata postapka. Pritoa, sudovite ne se obvrzani da dadat podrobni
odgovori na sekoe praa{awe (Van de Hurk protiv Holandija - 1994),
me|utoa ako podnesenite dokazi se krajno bitni za rezultatot na predmetot,
sudot mora konkretno da gi razraboti vo svojata presuda. 185
2. Nezavisen i nepristrasen sud 186 osnovan so zakon. 187 Princi-
182
Bo ovaa smisla, Sudot dosledno ja utvrdil povredata na ~l. 6 st. 3s,
koga presudite bile doneseni vrz osnova na svedo~eweto na anonimni svedoci
koi ne bile dostapni za ispra{uvawe od odbranata (Kostovski protiv Holandija
- 1989 i Windisch protiv Avstrija - 1990), ili koga stanuva zbor za
svedo~eweto na svedoci koi dobile "privilegirana" polo`ba vrz osnova na
doma{nite zakoni. Vo slu~ajot Unterpretinger protiv Avstrija (1986), `alitelot
bil osuden vrz osnova na svedo~ewata na svojata `ena i }erka, koi ne
mo`el da gi ospori zatoa {to spored avstriskiot zakon, tie go u`ivaat toj
privilegiran status. Iako Komisijata go prifatila tvrdeweto na vladata
deka poradi {to nitu obvinenieto, ni odbranata ne postavile pra{awa za
privilegirani svedoci, nemalo neednakvosti me|u strankite, Sudot zaklu~i
deka odbivaweto na baraweto za soo~uvawe zna~itelno go ograni~ilo pravoto
na odbranata od ~l. 6, zatoa {to izjavite na ovie svedoci bile prifateni
kako dokaz za vistinitosta na nekoi to~ki od obvinenieto. Vidi pove}e: Mole,
N. and Harbi, C. Pravoto na pravi~no sudewe, str. 50-51.
183
Za na~eloto na kontradiktornost vo na{eto pravo vidi: Sulejmanov,
Z. Krivi~noprocesno pravo, ISPPI, Skopje, 2002, str. 82-83.
184
Vidi ja odredbata od ~l. 348 st. 7 ZKP vo koja e predvideno podrobno
obrazlo`enie na presudata.
185
Mole, N. and Harbi, C. Pravoto na pravi~no sudewe, str. 45.
186
Pravoto na nezavisen i nepristrasen sud vo na{iot praven sistem e
garantirano vo ~l 98 st. 2 od Ustavot i ~l. 100 st. 1 i 2 od Ustavot koj obezbeduva
pravna i institucionalna nemo`nost za davawe instrukcii vo vr{eweto
na sudskata funkcija. Vo nasoka na nezavisnosta i nepristrasnosta na sudstvoto
se stipulirani i pove}e ~lenovi od Zakonot za sudovite. Subjektivnata
nepristrasnost na sudiite, sudiite - porotnici javnite obviniteli i licata
koi vrz osnova na zakonot za javnoto obvinitelstvo se ovlasteni da go zastapuvaat
javniot obvinitel vo postapkata, zapisni~arite, tolkuva~ite i stru-
~nite lica, kako i vrz ve{tacite, ako za niv ne e opredeleno ne{to drugo, se
obezbeduva so intitutot izzemawe pomesten vo ~l. 38-41 ZKP.
187
Pravoto na obvinetiot na sud osnovan so zakon e pomesteno vo ~l.
129